LJUBLJANA – Evropska komisija bo septembra ali oktobra dovolila uvoz gensko spremenjene koruze smartstax proizvajalcev Monsanto in Dow Agroscience. Nastala je iz štirih gensko spremenjenih vrst koruze, v genskotehnološkem pogledu najbolj sofisticirano seme do zdaj, ki daje najboljše donose.
Čudežno seme
Koruza smartstax je čudežni zvarek biotehnologije, saj odganja dve vrsti plevelov, poleg tega sama proizvaja šest različnih učinkovin, ki delujejo kot strup za njej nadležne insekte. Kmetu božji dar, saj ne bo treba škropiti, hkrati pa se povečajo hektarski donosi.
| VABILO: Glasujte v anketi o gensko spremenjeni koruzi. Anketo najdete v desnem stolpcu. |
Previdnejši in konservativni kmetijski strokovnjaki ter ekologi opozarjajo, da posledice uporabe koruze, ki jo v ZDA sejejo že od leta 2011, niso raziskane, zato napovedano dovoljenje za uvoz in uporabo ni znanstveno varnostno utemeljeno, ampak so v ozadju trgovski interesi.
Nemški znanstvenik Christoph Then z inštituta Testbiotech opozarja, da je to hudo umazana igra, Evropska komisija z izdajo dovoljenja zanemarja tveganja in varnost ljudi.
Za zdaj v Evropi ne bomo sejali omenjene koruze, temveč naj bi jo uvažali v obliki silaže oziroma krme za živali, kar pomeni neposreden vstop v prehransko verigo.
Toda prof. Peter Raspor, predstojnik katedre za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil na biotehniški fakulteti, odgovarja drugače: »Za nas to pomeni, da bomo legalno kupovali in uživali živila s primesmi gensko spremenjenih surovin. Do zdaj smo si le zatiskali oči, a vseeno 'nelegalno' jedli uvoženo hrano s primesmi GSO-surovin.«
Nazaj k naravi
»Trditve znanstvenika Thena so prenapete, Evropska komisija in z njo agencija za varno hrano EFSA je pravilno postavljena in deluje skladno z zakonodajo EU, zato jima gre zaupati. Komu naj zaupamo, svetovnim trgovcem ali lastnim strokovnjakom v EFSA,« je odločen prof. Raspor.
Glede slovenskega kmeta pa pravi: »Uporaba GSO-krme in v prihodnje semena je za slovenskega kmeta signal za nekaj novega. Doslej je slovenski kmet imel svoje seme, z GSO-koruzo pa prihaja tudi seme, ki ni več njegova last, ampak last koncerna, ki si je izmislil kultivar. Tu pa bi veljalo razmisliti o politiki zaščite kmeta.«
Na vprašanje, ali je Slovenija sposobna ekološko pridelati hrano za vse svoje otroke, prof. Raspor globoko zavzdihne: »Da, če smo pripravljeni ponovno obdelovati zemljo na Pohorju, po vseh alpskih dolinah, po vseh grapah in posekati 25 odstotkov nekontrolirano zaraščenih kmetijskih površin in jih ponovno spremeniti v njive, travnike in pašnike in če se nas je polovica v mestu živečih pripravljena preseliti nazaj na kmete in 300 dni v letu delati zato, da bomo jedli. Sicer pa ne! Ste pripravljeni na to?«
40 let za margarino, 10 za GSO
Prof. Raspor je med drugim navedel zanimiv primer, kako deluje človekova narava pri sprejemanju novitet. »Za margarino so trdili, da je škodljiva. A ko je prišla lakota, smo jo vsi jedli, hkrati se je izkazalo, da ni škodljiva. Trajalo je 40 let, da smo jo sprejeli. Pred 10 leti sem povedal, da bomo za soočenje in sprejem GSO-organizmov potrebovali 15 let, zdaj smo na pragu.«
Toda previdnost vendarle ni odveč. Then namreč zatrjuje, da nobena druga dovoljena GSO-rastlina do zdaj ni vsebovala toliko gensko spremenjenih sestavin kot smartstax, zato ne vemo, kako delujejo skupaj in kakšne so posledice dolgoletne uporabe.
Monsanto je še sredi julija sporočil, da bo prenehal pridobivati dovoljenja pri Evropski komisiji, da se iz Evrope umika. Je superkoruza namenjena preganjanju lakote na svetu ali superljudem?
