Gazela strmoglavila med kočevske smreke

KOČEVSKA REKA – V torek, 21. junija 1994, se je v bližini Kočevske Reke zrušil helikopter slovenske teritorialne obrambe tipa gazela. V petsedežnem lahkem plovilu so bili štirje pripadniki naše vojske, vendar na srečo noben ni bil huje poškodovan; prvemu šoku po padcu med smreke je sledilo olajšanje, kajti rezultat trdega pristanka je bila le ena zvita noga. Poveljnik Bojan Brecelj, pilot Stanko Kolar, letalski tehnik Boro Dajčman, vsi pripadniki 15. helikopterske brigade, ter Roman Hrovat, pilot v specialni brigadi Moris, so res imeli srečo. Nedvomno so se za ugoden razplet lahko zahvalili smrekam, ki so ublažile padec s kakih 20 metrov; pri tem je gazelina elisa posekala nekaj vejevja, odžagala eno drevo, iz poškodovanega rezervoarja pa je izteklo nekaj kerozina. Povsem drugače se je godilo gazeli; bila je popolnoma polomljena. 
Poleg obrambnega ministra Jelka Kacina in načelnika štaba TO Albina Gutmana je kraj nesreče obiskala posebna komisija, da bi ugotovili vzrok padca. V poznejši ogledni skupini smo srečali tudi Jožeta Kalana, pilota, ki je drugega dne slovenske vojne skupaj z mehanikom Bogom Šuštarjem jugovojski speljal gazelo izpred nosa.

Izguba gazele je bila deležna izjemne pozornosti, kajti to je bil edini helikopter te vrste pri nas. Poleg tega je imel zanimivo zgodovino – z njim sta namreč drugi dan slovenske osamosvojitvene vojne pilot Kalan in letalski mehanik Šuštar, bivša slovenska častnika v JLA, iz mariborske vojašnice prebegnila na slovensko stran.

To se je zgodilo skoraj natanko tri leta pred opisano nesrečo v Kočevski Reki, 27. junija 1991, ko sta slovenska častnika polet usmerila proti avstrijski meji, prvič pristala na Rogli, od tam skočila na Golte, potem pa sta pristala v majhni vasici Zavodnje nad Šoštanjem, kjer so gazelo skrili v majhen gospodarski objekt pri nekem kmetu. Tam je počakala boljših časov oziroma do odhoda jugovojske iz Slovenije, nato pa so helikopter vključili v Slovensko vojsko.

Takratno Kalanovo in Šuštarjevo dejanje je bilo izjemno tvegano, ne samo za njiju, temveč tudi za njuni družini. Jugoslovanska vojska ni mogla kar tako požreti izgube. Poleg tega je treba vedeti, da sta bila med begom nenehno v nevarnosti, da ju sestrelijo. Nekje nad Dravo so ju imeli na muhi tudi slovenski teritorialci, saj niso vedeli, kdo v resnici upravlja helikopter z oznakami jugoslovanske vojske. Pilot Kalan je pozneje večkrat skromno dejal, da je bila gazela le sredstvo za beg, dejansko pa je šlo za pogumno dejanje. Helikopter gazela pa je pravzaprav pomenil tudi temelj slovenskega letalstva.

Kakor koli že, takrat edina slovenska gazela je bila uničena, njene ostanke pa si je prišel ogledati tudi pilot Jože Kalan, ki je izgubo takole komentiral: »Pomembni so ljudje, helikopter je konec koncev samo stroj.« To je sicer res, vendar nesrečna gazela le ni bila čisto navaden stroj, toda Jože Kalan, ki mu seveda še zdaleč ni bilo vseeno, je nekako skril žalost in po vojaško prenesel izgubo.