Zato je naše delo izjemno odgovorno. V skladu z našimi zavezami z zadnjega svetovnega kongresa moramo poskrbeti za čim manjše onesnaževanje s hrano in zaradi nje. To pa lahko storimo predvsem na dva načina. Prvič, da zmanjšamo porcije in s tem metanje na milijone ton hrane med odpadke, in drugič, da z lokalno pridelavo in porabo hrane zmanjšamo ogljični odtis oziroma onesnaževanje zaradi prevoza hrane na dolge razdalje. Z obujanjem značilnih tradicionalnih jedi, pripravljenih na sodoben način, pa lahko obenem močno povečamo kulinarično prepoznavnost posamezne države, dežele in kraja, kar lahko močno prispeva k razvoju turizma,« je v uvodnem nagovoru udeležencem Mednarodnega kongresa kuharjev IAGI pretekli konec tedna v Umagu o obujanju tradicionalnih jedi v turistični ponudbi poudaril predsednik Svetovnega združenja kuharskih organizacij (WACS), Islandec Gissur Gudmundsson.
Kuharji iz 13 držav so v dveh dneh najprej na predavanjih, potem pa tudi v kuhinji in restavraciji hotela Sol Garden v turističnem naselju Katoro pri Umagu predstavili najbolj značilne jedi iz svojih držav in jih po večini pospremili tudi z vini, ki se najbolj ujemajo z njimi. Prof. dr. Slobodan Ivanović s fakultete za turizem in hotelirstvo iz Opatije je zbranim v svojem nadvse zanimivem predavanju pojasnil razliko med avtohtonimi in tradicionalnimi jedmi in pijačami, kar mnogi pogosto zamenjujejo. »Istrani pogosto rečejo, da je malvazija avtohtona istrska trta. Pa to ne drži, ker prihaja iz Grčije. Res pa je, da jo v Istri pridelujejo že stoletja in jo imajo za domačo, torej tradicionalno pijačo.«
Na primeru japonske kuhinje, ki je zelo stara in počiva na tisočletni tradiciji, pa je to razlikovanje izjemno nazorno predstavil prof. dr. Ivan Kreft z biotehniške fakultete v Ljubljani, ki je poudaril uporabo ajde v značilnih tradicionalnih japonskih jedeh. Najbolj konservativno usmerjeni Japonci pa zato, ker suši pripravljajo šele dobrih dvesto let, tej po svetu najbolj prepoznavni jedi ne priznajo tradicionalnosti.
Slovenci na svojstven način najmočneje prisotni na kongresu
Sicer smo bili na svojstven način Slovenci na kongresu IAGI v Umagu najmočneje prisotni. Tako smo poleg slovenskih jedi kolegom kuharjem tako ali drugače predstavili tudi gruzijsko in tunizijsko kuhinjo. Lastnik gostilne Zlato runo v Ljubljani Hamiz Nozadze je predstavil tradicionalne gruzijske jedi in značilno vino iz amfor iz te pradomovine vina, Rafik Tlatli, lastnik gostilne Slovenija v Nabelu v Tuniziji, ki je poročen s Slovenko, pa je pripravil značilne tunizijske jedi. V svoji gostilni in hotelu pa, kot nam je zaupal, postreže tudi s slovenskimi jedmi. Kljub bližini je bila najslabše predstavljena tradicionalna slovenska kuhinja. Škoda, da niso organizatorji k sodelovanju povabili denimo prof. dr. Janeza Bogataja ali Hiše kulinarike Jezeršek in Mesarije Arvaj, ki bi skupaj zagotovo zablesteli s predstavitvijo značilnih slovenskih jedi, pripravljenih na sodoben način.
In zakaj je bil kongres že drugič v Istri? Ker so se v tem najbolj turističnem delu Hrvaške pred leti odločili, da v gostinske lokale in hotelske restavracije vrnejo značilne domače istrske jedi in vina. In po vsem, kar smo videli na raznih predstavitvah, jim to vse bolj uspeva. Zato pa se v Istro, ki je v zadnjih letih prehitela slovenski del Istrskega polotoka, turisti vračajo tudi zaradi tradicionalnih jedi, ki temeljijo na divjih špargljih, istrskem pršutu, tartufih, istrskih testeninah fužih, jedeh iz mesa istrskega boškarina in tudi mesa istrskih osličkov. Na vse več tradicionalnih načinov pripravljajo tudi morske sadeže in doma pridelano zelenjavo. Dodali so še tradicionalna vina malvazijo, borgonjo in teran ter tudi zato postajajo mednarodno vse bolj kulinarično prepoznavni.
