SEKRETAR

Gašpar Mišič se zgleduje po Matiji Gubcu in trdi, da ni bogataš

Objavljeno 17. junij 2013 21.45 | Posodobljeno 17. junij 2013 21.45 | Piše: S. J.

Odkar je državni sekretar, je spremenil mnenje o javnih uslužbencih.

LJUBLJANA – »Uporniški duh in zavedanje, da je vsak problem rešljiv,« je Gašpar Gašpar Mišič povedal o svojih referencah, ki so mu pomagale, da se je prebil na položaj državnega sekretarja v kabinetu predsednice vlade Alenke Bratušek. Sam vidi ovire kot izziv in priložnost za kreativno iskanje rešitev. »Sem človek, ki zna trasirati pot, spodbujati ustvarjalnost in motivirati sodelavce,« pravi Pirančan, ki je pristojen za reševanje gospodarstva. Kot pravi, ga je izoblikovalo tudi težko in odgovorno delo na ladji. Mišič, ki se je pred skoraj 20 leti začel ukvarjati s podjetništvom, je deloval tudi na nepremičninskem trgu in devet let opravljal cenitve nepremičnin za NLB.

Teorija pokrita, pri naš šepa praksa

Pravi, da ima Slovenija veliko strokovnjakov, ki so v teoriji dobri, ko pa pride do prakse, se ne izkažejo: »Analiza je paraliza, če nimaš ustreznih rešitev.« Skrbi ga, ker nam je po 22 letih samostojnosti 'uspelo' uničiti lesnopredelovalno, živilsko in tekstilno industrijo, nič bolje pa se ni godilo gradbeni panogi. Mišič se ne strinja s stečaji, ki so doletela nekatera podjetja: »Vsa, ki so zašla v krizo, smo enostavno pahnili v stečaj, namesto da bi poiskali rešitve.« Neprimerno se mu zdi, da gre podjetje zaradi slabega gospodarjenja lastnikov in slabih uprav v stečaj, predlagal je, naj se lastniki, ki niso v podjetje pripravljeni vložiti svojega premoženja, umaknejo, na njihovo mesto pa bo vstopil drug vlagatelj. Tako smo pustili, da gre v stečaj kar nekaj gradbenih družb, med njimi tudi Primorje. Mišič meni, da ga bi bilo treba rešiti, ko je bil še čas, saj bi bilo danes vsem lažje. »Toda takrat so ga država in banke upnice zavestno prepustile stečaju, čeprav bi lahko iz lastništva izrinile prejšnjega lastnika in nadaljevale projekte.« Naj spomnimo, da je imelo v času stečaja Primorje za 100 milijonov tekočih pogodb in napovedanih za 600 do 800 milijonov mednarodnih infrastrukturnih projektov, zaradi propada pa so posel poleg zaposlenih izgubili še obrtniki in drugi podjetniki.

Zoranu Jankoviću si lahko mislite, kar hočete, a v mojih očeh je sposoben gospodarstvenik – in take v teh časih potrebujemo.

Luka Koper bo konkurirala Hamburgu in Rotterdamu

Vendar ni vse tako črno, kot prednost Slovenije je izpostavil morsko plovno pot skozi Luko Koper, ki vodi v samo srce Evrope: »Drugi tir je nujni pogoj za razvoj Luke Koper. Oba projekta je treba izvajati hkrati, ker eden brez drugega nista ekonomsko upravičena.« Mišič meni, da bi lahko zaradi boljših podnebnih razmer in bližine drugih jadranskih pristanišč lahko konkurirali tudi Hamburgu in Rotterdamu.

Osebno zagovarjam kariero, ne političnega kadrovanja.

Tudi lesna industrija pri nas ne deluje tako, kot bi mogla in morala, čeprav ima velik potencial, saj večino lesa v Slovenijo uvozimo.

Odločni ne političnemu kadrovanju

Spregovoril je tudi o političnem kadrovanju: »Osebno zagovarjam kariero, ne političnega kadrovanja, če je že politično, pa naj bosta merili strokovnost in izkušnje.« Ravno zaradi tega, ker je PS razvojna in neideološka stranka, se ji je pridružil. »O Zoranu Jankoviću si lahko mislite, kar hočete, a v mojih očeh je sposoben gospodarstvenik – in take v teh časih potrebujemo,« pravi o ljubljanskem županu in prvem predsedniku PS. V politiki po njegovem niso problematični tisti, ki so vanjo že vstopili materialno in duhovno bogati, ampak tisti, ki so ravno zaradi politike prišli do premoženja. Ob tem je postregel tudi z naukom, ki se ga je naučil v poslovnih vodah: »Ne boj se prevaranta, boj se poštenih ljudi, ki ne vedo, kaj delajo, še bolj pa tistih, ki vedo, kaj delajo, vendar to delajo v svojo korist, namesto v korist družbe.«

Pokradli so nas domači kvaziinvestitorji

V intervjuju za Delo je spregovoril tudi o kaznovanju tistih, ki so Slovenijo pripeljali tako daleč: »V tej državi nihče ni bil kaznovan, nihče se ni bal kazni. Vsaj mogotci, ki so mislili, da je ves svet njihov, ne.« Trdi, da če bi imeli pravo privatizacijo, z realnim denarjem, bi bilo drugače, vendar smo dopustili, da so nas pokradli domači kvaziinvestitorji: »Tudi takšni, ki so bili do včeraj zaposleni v upravni enoti, primer Pivovarne Laško, ali pa so bili v politiki, tudi med osamosvojitelji jih boste našli. Od države so kupili gospodarski subjekt, ki so ga vodili, država pa jim je prek svojih bank dala posojilo za nakup. Če ni to skregano z zdravo pametjo!« Sam se sicer strinja s prodajo Mercatorja, skrb, da bodo slovenski proizvodi izginili s prodajnih polic, pa se mu zdi odveč.

Nekateri menijo, da sem bogataš, ampak sam sebe ne vidim tako.

Ne razsipen ne skopušen

Preden je vstopil v politiko, je bil podjetnik: »Ko sem leta 1994 prišel z ladje, sem bil podnajemnik, a počasi sem odprl projektivni biro, fotokopirnico, servis za ključe, podjetje za inženiring, nepremičninsko posredovanje, zastopal sem številna podjetja.« Ko je bil piranski svetnik in kasneje podžupan, pravi, je bil neodvisen, ne desni ne levi svetnik, saj je nasprotnik enoumja. »Imam lastno mnenje, vedno sem ga imel.« O sebi pravi, da ni ustvarjal, da bi imel več denarja, ampak zato, ker je bil podjeten, nikoli pa ni bil razsipen, a tudi skopušen ne. »Nekateri menijo, da sem bogataš, ampak sam sebe ne vidim tako. To lahko potrdijo moji prijatelji!«

Napake obžaluje

Priznal je, da je imel napačno mnenje o javnih uslužbencih, zdaj ko se je prebil v vladni kabinet, ga je spremenil. Mišič, ki ima raje slovensko kot hrvaško obalo, njegov vzornik pa ni Janković, ampak Matija Gubec, pravi, da je v preteklosti delal tudi napake: »Nekatere pretekle napake sem obžaloval, toda od dne, ko sem se zavedel svojega početja in se začel bolj zavedati tudi svojega življenjskega prostora, ko sem vstopil v politiko, nisem nikoli zagrešil ničesar.«

Deli s prijatelji