Gašpar Mišič bi na plaži varčeval

KOPER – Gašpar Gašpar Mišič je – potem ko je bil odstavljen kot predsednik uprave Luke Koper in ga je župan Boris Popovič postavil za prvega moža Komunale Koper – vzbudil pozornost tudi z eno svojih prvih potez na novem delovnem mestu. Kot smo izvedeli, se je zanimal, ali bi lahko kot dober gospodar občinskega javnega podjetja privarčeval na račun zmanjšanja števila reševalcev iz vode na koprskem mestnem kopališču. »Odgovorna oseba upravljavca je v pogovoru res izrazila željo, da bi na kopališču zaradi zmanjšanja stroškov zmanjšali število reševalcev. Pristojna inšpektorica je podala odgovor, da v skladu z veljavnimi predpisi to ni mogoče, kar je predstavnik upravljavca tudi razumel in z odgovorom soglašal,« je potrdil Milivoj Dolščak, ki vodi Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

»Varnost 
pred stroški«

»Varnost je na prvem mestu,« nas je o svojih namerah prepričeval Gašpar Gašpar Mišič, ki smo ga v zvezi s tem prosili za komentar. Kot je pojasnil, se je s pristojno inšpektorico, ki je bila na kopališču na ogledu, le posvetoval o novem varnostnem načrtu. Ta naj bi predvideval, da sta ob sedmih, ko se kopališče odpre, dva reševalca, ob enajstih pa se jima pridruži še tretji. »Če se izkaže za potrebno, lahko angažiramo še četrtega, poleg tega sem se zavzel, da podaljšamo varovanje kopališča do osmih zvečer in zagotovimo tudi nočni nadzor,« pove. »Sam sem reševalcem osebno prepovedal uporabo mobitelov, tablic, knjig in podobnega med delovnim časom,« pripomni. Za čistočo kopališča in sanitarij se bo po njegovih napovedih skrbelo še bolj kot doslej.

V Kopru obvezni trije, v Piranu nobeden

»Na koprski mestni plaži morajo biti vsaj trije reševalci iz vode,« trdi Iskren Milakiev, direktor podjetja Rojal, ki zagotavlja reševalce iz vode za omenjeno kopališče. O številu ne more odločati upravljavec, temveč je to zakonsko predpisano,« poudari. Če bi Gašpar Mišič hotel zmanjšati število reševalcev, bi po njegovem mnenju moral skrčiti obseg kopališča ali pa odstraniti pomole, ki zmanjšujejo vidljivost. Ob tem poudari, da se zaveda, da je vsak nov direktor zainteresiran za optimizacijo stroškov v podjetju. »Z direktorjem sva se bolj kot o številu reševalcev pogovarjala o vlogi nadzornega stolpa, ki je za tak tip kopališča nefunkcionalen. Reševalec, ki bi stal na njem, ne bi mogel biti tako hitro odziven,« meni. »Bi bilo pa morda lepo videti, če bi stal tam,« pristavi. Milakiev še opozori na veliko večji problem v Piranu, kjer nobena mestna plaža – ne tista na Punti ne tista ob avtobusni postaji – nima reševalca iz vode, ker se je občina kot upravljavka odločila, da ti dve ne bosta imeli statusa urejenih kopališč. Število nesreč na teh dveh plažah je, kot navaja, bistveno večje.

Sezona se je začela »pestro«

»Ko je lepo vreme, je na plaži v popoldanski špici – med četrto in sedmo uro – naenkrat tudi 1500 ljudi,« razkrije Jože Haber, vodja koprskega mestnega kopališča. Kopališče velja za manjše. Ljudje se na »njegovi plaži« počutijo varne, zagotavlja. »Včasih še preveč, ker ne morem skrbeti za vse otroke, ki jih starši puščajo nenadzorovane in si ob tem mislijo – saj je tam Jože,« doda. »Začetek utopitve se zgodi na kopnem, zaradi precenjevanja svojih psihofizičnih sposobnosti. Če nekdo spije preveč alkohola ali se pretirano nastavlja soncu, ne more potem kar na hitro v vodo. Tako dejanje se lahko konča s krčem mišic ali celo infarktom,« opisuje Haber, ki je v svoji skoraj tridesetletni karieri rešil življenje 87 ljudem. Letošnja poletna sezona se je po njegovih besedah začela »pestro«. Pred dnevi so reševali šest in osem let stara bratca, ki ju je oče pustil sama na kopališču, medtem ko je odšel delat. Mlajši fantič je zašel v težave, ko je vanj pljusknilo nekaj valov, starejši pa mu je poskušal pomagati, a je s tem ogrozil še sebe. Drugi primer pa je bil povezan s starejšo gospo, ki jo je v vodi zagrabila slabost. V vsem lanskem letu so imeli od pet do osem resnih reševalnih akcij.