ŠENTJOŠT NAD HORJULOM – Šentjošt nad Horjulom je več kot idiličen kraj. S soncem obsijana pobočja so bila tudi tokrat posejana z živino, ki se je lagodno pasla v vročem pomladnem dnevu. Šentjošt je znan tudi po dveh cerkvah, sv. Jošta in sv. Janeza, ki ju loči zgolj ozko asfaltno cestišče.
Z Janezom Droftino in njegovim nečakom Klemnom smo sedeli za leseno mizico in zviška opazovali to šentjoško spokojnost. Oba sta gasilca, 54-letni Janez sploh, saj je že 15 let predsednik tamkajšnjega gasilskega društva, ki obstaja že več kot pol stoletja, točno 55 let. Pravzaprav bi morali letos praznovati stoletnico, saj se je požarna zavest v teh krajih, na skrajnem zahodnem robu Polhograjskega hribovja, oblikovala že pred prvo svetovno vojno. Ta zavest je namreč že leta 1912 vodila v nabavo treh berglevk (prenosnih črpalk) in več veder. Bržkone zaradi hujšega požara.
Prva svetovna vojna je gasilstvo potem ustavila. »Ni mi povsem jasno, zakaj,« še danes nima odgovora Janez Droftina, čigar rod je dejansko zavezan gasilstvu. Zakaj? Njegov oče Ivan, Klemnov ded, je bil namreč 45 let pozneje eden izmed ustanoviteljev šentjoškega gasilstva, »25. 9. 1957 je tisti datum, ki ga štejemo za uradni začetek«, ponosno poudarja Janez.
Gasilstvo je zares prava slovenska posebnost, to smo vedeli, toda, pazite, – Šentjošt nad Horjulom, ki šteje okoli 400 prebivalcev, premore namreč kar 140 včlanjenih gasilk in gasilcev! To je enako, kot da bi v Ljubljani živelo 100.000 gasilcev!? Neverjetno!
Več kot tretjina v kraju jih zna gasiti
Več kot tretjina jih zna torej v Šentjoštu gasiti, so v nenehni pripravljenosti, znajo ozaveščati. »Najboljši gasilec je šele tisti, ki zna ozaveščati,« nas tedaj poduči Janez, ki takoj zatem potrka na les: »Ker so naši ljudje tako dobro ozaveščeni, imamo le enega do dva požara letno!« Včasih pa še to ne. Kljub temu je približno 20 vaščanov v stalni pripravljenosti. Tudi zaradi solidarnosti do drugih gasilskih društev.
»Pred mesecem dni smo pomagali v Polhovem Gradcu,« se spominja Janez, ki je še posebno ponosen na osem tekmovalnih gasilskih enot. Članska je bila lani celo pokalna prvakinja, to je izjemen gasilski dosežek! Tudi zato si PGD Šentjošt zagotovo zasluži boljši in lepši gasilski dom! Na srečo pa v Slovenskih novicah že od prvega aprila poteka akcija Gasilski domovi, ki jo s pomočjo Novic organizira podjetje Saint-Gobain gradbeni izdelki, d. o. o., ponudnik fasadnih sistemov Weber.
Skupaj z našimi bralci tako izbiramo tisti gasilski dom, ki bo dobil povsem novo fasado. Komisija je medtem izbrala že 10 finalistov, med katerimi je seveda tudi PGD Šentjošt. »Za nas je že to zmaga!« je bil skromen Janez, potem pa nam vendarle razkazal nekaj brazd, ki jih je na gasilskem domu udarila dotrajanost, v času, ko je prostovoljstva in udarništva vse manj. »Veste, dom smo zgradili leta 1962, v pomožnem objektu mogočne kmetije, v kateri je bil svinjak,« je govoril vzneseno.
Zgradili so ga v štirih fazah, smo izvedeli: zraven dogradili še garažo, dvignili stari del, nazadnje pa dodali še novo ostrešje in vse skupaj poravnali v današnjo obliko. Vmes pa je seveda že zdavnaj zazevalo vse tisto, zaradi česar šentjoški gasilci upajo, da bodo lahko z vašo pomočjo prišli do nove fasade. Za PGD Šentjošt boste tako lahko glasovali od 16. pa vse do 31. maja!