Gasilec Milan že 110-krat daroval kri: Humanost nima cene (FOTO)
»Kri darujem predvsem v želji, da pomagam drugim, da rešujem življenja,« pravi 63-letni Milan Goršin s Križ pri Malem Slatniku. In prav želja pomagati je dodobra zasidrana v njegovem srcu, je namreč dolgoletni prostovoljni gasilec, domače Prostovoljno gasilsko društvo Potov Vrh – Slatnik je vodil kar 23 let.
»Zdaj nisem več tako aktiven gasilec kot nekdaj, prihajajo namreč mlajši,« pripomni Dolenjec, ki se je med krvodajalce vpisal takoj, ko je postal polnoleten. Povabili so ga prijatelji in skupaj so šli v center za transfuzijsko dejavnost v novomeški bolnišnici, kri je dvakrat daroval tudi med služenjem vojaškega roka, je pa za to humano poslanstvo navdušil številne svoje prijatelje, sodelavce in vaščane.
Po njegovih stopinjah gre tudi sin Marko, ki je reden darovalec krvi, medtem ko žena Martina in hčerki Vesna in Renata niso krvodajalke, a Milanu še kako stojijo ob strani.
Po njegovih stopinjah gre tudi sin Marko, ki je reden darovalec.
»Nikoli nisem razmišljal o številu darovanj krvi ali da bi me gnalo to, da bi dosegel okrogel jubilej darovanja,« pravi skromni Milan, ki bi se raje izognil medijem, a tokratno darovanje je bilo nekaj posebnega, saj je v četrtek že 110. sedel na krvodajalski stol.
»Vsaj dvakrat na leto pridem, včasih tudi štirikrat, me pa pogosto pokličejo, saj imam iskano krvno skupino 0 pozitivno,« pripomni Milan, ki je v pokoju štiri leta, a tudi v času, ko je hodil v službo, je imel podporo nadrejenih, tako v Ursi kot Krki, sploh v Krki, tovarni zdravil, še posebej poudarjajo pomen prostovoljstva in humanitarnosti, za krvodajalce pa organizirajo izlete in srečanja.
Humanost nima cene!
In ko Milana pobaramo, kaj pravi na to, da v nekaterih sosednjih državah krvodajalcem plačajo, da darujejo kri, odkima nad to možnostjo: »To ne bi bilo v redu, saj bi izničili pomen humanosti. To je podobno kot zdaj po požaru na Krasu, ko so se pojavila razmišljanja, da bi gasilce plačali. So dejavnosti, ki jih ni mogoče plačati. Humanost nima cene.« Milan je tudi zdaj, ko je v pokoju, aktiven, doma imajo manjšo kmetijo, je športnik po duši, rad je tudi v družbi prijateljev in domačih.
Iz iste krajevne organizacije Rdečega križa Mali Slatnik sta še dva krvodajalca, ki sta zabeležila več kot sto darovanj, to sta Rado Lenart in Marjan Gazvoda, njihov prijatelj pa je tudi Matjaž Šinkovc iz Novega mesta, slovenski rekorder, saj je kri daroval kar 190-krat.
Milanu Goršinu so čestitale sekretarka OZ RKS Novo mesto Barbara Ozimek, predsednica KORK Mali Slatnik Alenka Papež in predstavnica CTD Novo mesto Erika Hrastar, dr. med. Ob tem je Hrastarjeva opozorila, da so zaloge krvi na meji za krvne skupine 0 negativna in A negativna, zato vabijo krvodajalce, da se tudi v času dopustov odločijo za darovanje krvi, je pa treba prej poklicati in se prijaviti. Ta način dela so uvedli v času covida in se je izkazal za dobrega, saj že po telefonu tiste, ki se odločijo za darovanje, izprašajo o določenih težavah in na tak način naredijo presejanje.
»Opažamo, da ljudje radi prihajajo na darovanje krvi, sploh zaradi zavedanja, da s tem pomagajo reševati življenja. Pozivamo pa vse, ki se še odločajo za ta nov korak, da to storijo,« je dodala.
So dejavnosti, ki jih ni mogoče plačati. Humanost nima cene.
Po besedah Barbare Ozimek so letos v okviru OZ RKS Novo mesto zabeležili 2500 darovanj krvi, tako na centru za transfuzijsko dejavnost kot na petih terenskih akcijah, ki so bile v Šentjerneju, Škocjanu in Žužemberku. »Pomembno je, da redni krvodajalci darujejo redno, da so zaloge in samozadostnost zadovoljive za potrebe slovenskega zdravstva, zelo pa je pomembno tudi, da pridobivamo nove. Letos je 140 mladih darovalo kri prvič, tudi zato, saj smo na vseh srednjih šolah pripravili predavanja in organizirali krvodajalske akcije,« je dejala Ozimkova in se zahvalila prav vsem, ki se odločijo za darovanje delčka sebe, za to najvišjo solidarnostno obliko humanitarnosti.
