Gasilci zbirajo denar 
za Klemnovo protezo

ŠOŠTANJ – Za šoštanjskimi gasilci je pestro leto, ki si ga bodo zapomnili po največjem številu intervencij doslej. Če so jih v prejšnjih letih našteli po sedemnajst na leto, se je število lani ustavilo pri 35, kar pomeni, da so jih imeli enkrat več. In kar več je bilo takšnih, ki jim bodo ostale za vselej v spominu. Izjalovila pa se jim je tudi namera, da bi si s prodajo koledarja, za katerega so se fotografirali, končno zagotovili dovolj sredstev za nakup enotnih oblačil. Da bi se fotografirali za lastni koledar, so se Boštjan Škrbot, Dani Slemenšek, Sebastjan Pečečnik, Vojko Bricman, Milan Roškar, Beno Ovčar, Marko Vertačnik, Mario Boj in Aleš Švarc, člani desetine B Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Šoštanj mesto, odločili tudi zato, ker so bili lani najboljša občinska desetina. S fotografom Aleksandrom Kavčnikom so bili 7. oktobra popoldne dogovorjeni, da se za nekaj časa prelevijo v manekene in postavijo pred njegov objektiv. A je v trenutku, ko so bili že zbrani, zazvonil pozivnik, na njem pa se je izpisalo: »Nesreča v gozdu, Skorno pri Šoštanju 28.« In gasilci ne bi bili gasilci, če se na klic ne bi nemudoma odzvali. Ne nazadnje so vsi, ki tekmujejo v članski desetini B, aktivni operativci, zato niso niti za trenutek pomišljali in so odhiteli na teren.

Preživel, a je invalid

Fotografa pa so, da jih ni čakal križem rok, vzeli kar s seboj na intervencijo, čeprav niso slutili, kako težavna bo. »Ko smo prispeli v gozd, smo ugotovili, da je na človeka med podiranjem padlo drevo. Skupaj z velenjskimi gasilci smo mu dali prvo pomoč in nato pomagali reševalcem nujne medicinske pomoči velenjskega zdravstvenega doma pri oskrbi in prenosu do vozila, da so ga lahko odpeljali v bolnišnico,« se dogodka spominja Boris Goličnik, častni predsednik PGD Šoštanj mesto. A šele ko so s ponesrečenega odstranili podrto drevo in ga mobilizirali, so videli, da imajo pred seboj sovaščana in prijatelja Klemna Mikeka - Emča. »Težko je, kadar se komu zgodi nesreča, še težje pa je, če se zgodi nekomu, ki ga poznaš in ti je blizu. In prav to se je zgodilo. Poškodbe so bile zelo hude in samo hitremu odzivu vseh, ki smo sodelovali pri intervenciji, in strokovnemu osebju celjske bolnišnice gre zahvala, da je poškodovani sploh preživel,« pove Goličnik. Pa čeprav je dobil res hude poškodbe. Kar 17 dni je bil v komi, potem so mu morali amputirati desno nogo. In Klemen - Emč, ki je vseskozi trdo, predvsem pa s srcem delal in garal na domači kmetiji, je naenkrat postal invalid. »To ga je seveda postavilo pred novo, veliko in zahtevno preizkušnjo. Njegovo zdravljenje bo še dolgo trajalo, potrebna pa bo tudi proteza, ki mu bo poskušala nadomestiti izgubljeno nogo,« razložijo njegovi prijatelji gasilci, ki so kljub težki intervenciji, ki so jo imeli za seboj, še zbrali dovolj moči, da so se ob vrnitvi z nje postavili pred objektiv. Kot pravijo, se lahko prav neverjetnemu spletu okoliščin zahvalijo, da so bili v času nesreče vsi zbrani v gasilskem domu in so se na poziv nemudoma odzvali, saj bi sicer lahko bila vsaka minuta, ki bi jo zamudili, za njihovega prijatelja tudi usodna. Ni pa naključje, da so se ravno zaradi tega dogodka odločili, da bodo ves denar, ki so ga zbrali s prodajo koledarjev, v celoti namenili družini Mikek, saj jim bo ta pri nadaljnjem zdravljenju očeta in prijatelja Klemena - Emča prišel še kako prav. »Brez dvoma so fantje znova dokazali, da imajo veliko srce in da so pripravljeni za sočloveka narediti veliko več kot pomagati v intervenciji,« je na svoje gasilce ponosen Goličnik, ki ga v Šoštanju ljudje poznajo po dobrosrčnosti in po tem, da je vedno in povsod pripravljen pomagati ljudem, ki se znajdejo v stiski. »Ta njegova humanost in pripravljenost pomagati je nalezljiva in se je že prenesla tudi na vse nas,« so ponosni njegovi fantje.

Iz gnojne jame vlekli dva telička

Kot rečeno, pa si bodo šoštanjski gasilci minulo leto zapomnili po številnih intervencijah, predvsem tehničnih. Zanimivo je, da je pravzaprav požarov manj, več je bilo drugih reševanj. Leto se je začelo z žledolomom, ki je precej prizadel tudi šoštanjsko občino. Sredi februarja se je v Florijanu pri Šoštanju sprožil zemeljski plaz, ki je pri Brusnjakovih pod seboj pokopal hlev z živino vred, 84-letno domačinko pa so morali zato gasilci reševati skozi okno. V Florijanu so bili na terenu kar tri dni skupaj. Prav toliko časa so preživeli tudi v Penku, kjer se je, najverjetneje zaradi posledic februarskega žledoloma, septembra sprožil velik zemeljski plaz, ki je pod seboj pokopal mizarsko delavnico in hudo poškodoval hiši družin Melanšek in Zalaznik, ogrozil pa še tri. Iz gnojne jame so reševali tudi dva telička, prav tako so iz gnojne jame potegnili sovaščana, ki so ga pogrešali kar tri mesece. Žal mrtvega. Še kako pa si bodo zapomnili reševanje mačka ob pešpoti ob velenjskem jezeru. Tudi zato, ker se muc vse od takrat ne loči od gasilcev in je tako rekoč že postal njihov član. Kličejo ga Samo, po znani risanki, v kateri nastopa gasilec Samo. Rumenkastega mucka je z drevesa, na katerem se je znašel, z njega pa ni več mogel splezati sam, rešil Dani Slemenšek. »Ne vemo, kako je splezal tako visoko, možno pa je, da ga je kdo preganjal. Nazaj dol pa ni več mogel in je na svojo stisko opozarjal z glasnim mijavkanjem. Potem ko smo prihiteli na pomoč z lestvijo, pa se je pomagal reševati tudi sam in nam naposled le skočil v objem, saj čisto do njega nismo mogli,« se reševanja mačka Sama, za katerega v glavnem skrbi Beno Ovčar, spominja njegov rešitelj Dani Slemenšek, ki so mu pri intervenciji pomagali tudi vsi drugi. »Mačku zdaj med nami res ni hudega, saj je Beno vsak dan tu, ob četrtkih pa se zberemo vsi, ker imamo vaje in sestanke. Po potrebi, če se pripravljamo na kakšno tekmovanje, pa se zberemo tudi večkrat na teden,« povedo gasilci, ki jim družba mačka Sama ni prav nič odveč.