SOVODENJ – »Saj kar ne moremo verjeti... Denar nam bo prišel prav, saj smo bili med obsežno februarsko intervencijo ob del orodja in opreme, poskrbeti moramo tudi za nujno zaščitno opremo, kajti obleka marsikaterega našega gasilca je že pošteno načeta. Kupiti moramo še motorne žage, krampe, lopate in podobno ter, seveda, poskrbeti še za naš kamion, na katerega je med februarsko intervencijo padla v led okovana bukev. Škode na kamionu je bilo za 30.000 evrov, večji del bo krila zavarovalnica. Popravilo je bilo zahtevno in ravno ta teden naj bi se popravljen kamion vrnil na svoje mesto v gasilski dom,« so, z nasmehom hvaležnosti na licu, hiteli naštevati sovodenjski gasilci, ko smo jim ta teden izročili ček za okroglih pet tisoč evrov. Denar je prek Sklada Ivana Krambergerja prispevala naša časopisna hiša Delo. »Vsakemu, ki nam je pomagal, smo iskreno hvaležni. Pri februarski intervenciji, ki je bila tudi za gasilce iz našega kraja daleč najbolj obsežna in zahtevna, nam je pomagala tudi občina Gorenja vas - Poljane, občinsko gasilsko poveljstvo in seveda sosednja društva. Vse že zdaj vabimo na praznovanje 60-letnice našega društva, ki bo julija,« je ljudi dobrih src v domači kraj povabila zbrana četa sovodenjskih gasilcev, v katero je vključenih več kot 200 članov, med njimi jih je skoraj četrtina operativcev.
V dež iskrenih besednih zahval se je vključil še Stane Bajt, predsednik KS Sovodenj: »No, ko že govorimo o hvaležnosti: v imenu vseh prebivalcev Sovodnja bi se Delu in vsem bralcem zahvalil za donacijo. Predvsem pa hvala vsem gasilcem in krajanom, ki so v tistih dneh, ko je bil naš kraj odrezan od sveta, pomagali dan in noč. Njihovo delo pri odpravljanju posledic žledoloma je bilo neumorno in požrtvovalno.« In natančno tako, brez oddiha in misli nase, so se na začetku februarja vrteli tudi dnevi številnih prostovoljnih gasilcev marsikje po Sloveniji!
Solze ganjenosti
Sovodenj smo med prvimi novinarskimi ekipami obiskali že tedaj, ko je na cesto, ki se iz Poljanske doline prelomi proti Cerknemu, neprestano padalo podrto drevje. Tedaj tja nisi mogel priti z osebnim avtomobilom in tudi vožnja v kombiju sosednjega prostovoljnega gasilskega društva je bila neprijetno napeto nevarna. V gozdu, ki objema cesto do Sovodnja, so se z glasnimi poki lomila drevesa, mobilni telefoni v kraju so ostali brez signala, molčali so tudi stacionarni, elektrike že par dni ni bilo.
Pri odpravljanju silnih posledic žledoloma gasilci iz Sovodnja, kjer je žled po nekaterih podatkih poškodoval okoli 60 odstotkov drevja, in bližnje Poljanske doline niso ostali sami. Že kmalu so se jim na terenu pridružili poklicni in prostovoljni kolegi iz avstrijskega Salzburga, ki so jim le nekaj dni pozneje na pomoč priskočili še poklicni gasilci iz poljskega mesta Zawiercie. Poveljnik sovodenjskih gasilcev Boštjan Peternelj se spominja: »Ogromno so nam pomagali, saj so delali ves čas. Predvsem pa so nam prav prišle njihove bogate izkušnje. Nekateri gasilci iz Avstrije so si vzeli tri dni dopusta, da so nam prišli pomagat.«
In tako kot so prebivalci Sovodnja cenili delo tujih gasilskih čet, so poljski in avstrijski gasilci cenili gorenjsko gostoljubnost. Mitja Pavšič, predsednik PGD Sovodenj, pravi: »Ko so Poljaki odhajali domov, so se ob gasilskem domu zbrali ljudje, ki so se nagnetli tudi ob cesti. Gasilcem so mahali, jih pozdravljali... Ja, tisti trenutek je le malo je manjkalo, pa bi poljskim gasilcem prišle solze v oči.« Podpredsednik sovodenjske gasilske čete Tomi Peternelj doda: »Na koncu intervencije smo tuje gasilce odpeljali na tekmovanje v spajanju sesalnega voda, ki je bilo v Zalogu pri Cerkljah. Uradni napovedovalec je povedal, da smo iz Sovodnja prišli s kolegi iz tujine. Tedaj je vsa dvorana stopila na noge, glasno so ploskali in eden od tujih gasilcev je solznih oči priznal, da je bil prej tako močno ganjen le enkrat v življenju – takrat, ko se mu je rodil sin.«
No, ko so sovodenjski gasilci za seboj pustili zahtevne februarske dni, prežete z intervencijami, se delo zanje ni končalo. »Vsak konec tedna imamo nekaj – od tekmovanj do dobrodelnih koncertov in priprav na prvomajsko kresovanje, ki ga bomo, upamo, kljub silnim birokratskim zahtevam spravili pod streho,« še povedo sogovorniki.
Ledena bukev na kabino tovornjaka
V Sovodnju ravno ta teden pričakujejo, da se bo v njihov gasilski dom vrnil tovornjak, na katerega se je zrušila ledena bukev in iz katerega je, kot po čudežu, gasilec Robert Velikonja stopil nepoškodovan. Konec februarja, ko je naša časopisna hiša Delo začela dobrodelno akcijo, smo že poročali o tisti nočni intervenciji, ki bi se kaj lahko drugače končala. Bila je sobota, 1. februarja, in sovodenjski gasilci so dobili nov klic na pomoč – na eno od hiš, ne tako daleč od gasilskega doma, je padla smreka. Poročali smo že, da so na streho poškodovane hiše zlezli gasilci Marko Bajt, Jernej Jezeršek, Jernej Kokelj in Jure More, Marko Kokelj je ostal na tleh, Robert Velikonja v vozilu. Robertova naloga je bila, da s pritiskom troblje svoje kolege opozori na nevarnost, saj se je v bližini neprestano lomilo drevje. In ker je začelo nevarno pokati, je Robert trobil in opozarjal kolege na strehi, toda težka ledena bukev se je zrušila ravno na kabino sovodenjskega gasilskega kamiona. Robert ni nosil čelade. »Če bi jo nosil, bi bil najbrž previsok. Če bi imel čelado, bi bil namreč precej višji in bilo bi neprimerno slabše,« je gasilec Robert Velikonja konec februarja opisal našemu novinarju Lovru Kastelicu.
