KOČEVJE, VINICA – Pet let zapored je skupina iz Kočevja, Vinice in Unca preživljala delovno-zabavni glasbeni festival Schengenfest. »Lani nas je bilo sedem, ki smo skrbeli za glavni šank,« pravi Tina Knežič iz Kočevja. Uigrana ekipa je dokazala, da je sposobna organizirati delo in poskrbeti za osrednji točilni pult, ki je odprt ves dan. Takšni podvigi so zahtevna natakarska dela, ki so bolje plačana, saj je pomembno, da je skupina hitra in uigrana. »Bili smo dobri, sicer ne bi dobili najpomembnejšega šanka. Vsi smo prišli tja delat in nekaj zaslužit,« pravi sogovornica. Niso spadali med tiste, ki so prišli delat po tri, štiri ure oziroma le toliko, da so dobili vstopnico in malico.
Z enim od organizatorjev, Darjanom Moravcem, so se ustno dogovorili, da bodo na uro dobili 6,5 ali 7 evrov. Na Schengenfestu pa so od drugih slišali, da bo plačilo manjše – po štiri evre na uro. »Verjetno bi tudi za toliko delali, ker je na Schengenfestu res odlično vzdušje, vendar pod pogojem, da bi se to dogovorili,« pravi Tina Knežič.
Schengenfest ni le odmevna glasbena prireditev, na kateri se v nekaj dneh zvrsti kopica izvajalcev, ampak je odličen dogodek tudi zaradi razpoloženja med obiskovalci. Zadnja leta imajo na tej prireditvi, ki poteka v vročih poletnih mesecih ob Kolpi, okoli 20.000 obiskovalcev, kar je tudi za tiste, ki pridejo na Schengenfest delat, priložnost za spoznavanje novih ljudi in zabavo.
Iz leta v leto daljši zamik plačila
»Prvi dve leti smo dobili plačilo takoj, drugi dve leti pa je bilo delo plačano z zamikom in smo denar dobili januarja,« razloži Davor Domjanič iz Kočevja. V štirih dneh festivala bi lahko posameznik – če bi upoštevali prvotno dogovorjeno tarifo – zaslužil 200, morda 300 evrov. Toda za lansko delo niso dobili nikakršnega plačila; ne januarja ne pozneje, ne po sedem in ne po štiri evre. Darjana Moravca so klicali po telefonu, mu pošiljali sporočila in zahtevali plačilo za opravljeno delo.
»Ponujal nam je vstopnice za letošnji Schengenfest, češ da bi jih prodali in tako dobili denar. Ampak zakaj bi se s tem ukvarjali in bili preprodajalci?« se sprašuje Tina Knežič. Izjema je le ena članica ekipe, ki se ni dala odgnati in je Darjanu Moravcu zvonila na domača vrata, tako da je dobila svoj denar, vendar ji je plačal po štiri evre.
»Mi se zavedamo, da je z organiziranjem takega festivala veliko stroškov, a vendar se tako ne posluje,« pravi Julijana Jaketič iz Vinice. Organizatorja – poleg Darjana Moravca je to še Jernej Zajc – ju nista nikoli klicala, da bi jim pojasnila, zakaj zamude s plačili. Obljube, kdaj bodo dobili denar, so se vedno izkazale za prazne, Moravec že nekaj časa ne dviguje telefona.
Organizatorja, ki smo ju klicali po telefonu in poskušali priti v stik z njima tudi prek njunega predstavnika za stike z javnostmi, sta nedosegljiva.
»Vprašanje je, koliko je podobnih primerov,« pravi Tina Knežič, ki dodaja, da je bilo kakšnih 50, morda 60 ljudi, ki so delali za točilnimi pulti. Slišala je, da so nekateri prišli do svojega denarja s prodajo vstopnic za Schengenfest. »To, kar počneta organizatorja, je primer slabega gospodarjenja in bilo bi res škoda, če bi odličen festival propadel zaradi tega,« pravi sogovornica, ki je prepričana, da morajo mladi izvedeti, kaj se dogaja v ozadju Schengenfesta, da ne bi še kdo nasedel. »Naj gredo tja žurat, ne pa delat,« sklene Tina Knežič.
Kreslin se je namučil
Vlado Kreslin, ki naj bi letos nastopil na festivalu Schengenfest s skupino Mali bogovi, je koncert odpovedal, ker so mu organizatorji šele nekaj dni pred nastopom plačali lanski koncert. »Dogovorjeno plačilo sem prejel z enoletno zamudo, za kar je bilo vloženih veliko naporov, posredovanj in potrpežljivosti kot tudi stroškov,« je zapisal Kreslin. Da bi se izognili podobni neprijetnosti, je z organizatorji sklenil nov dogovor, a se ga niso držali, zato je letošnji koncert raje odpovedal.
