LJUBLJANA – Ministrstvo za zdravje je pripravilo nabor ukrepov za reševanje zdravstvene blagajne, vrednih več kot 100 milijonov evrov. To bi po besedah ministra za zdravje Tomaža Gantarja moralo zadostovati, da do koncu leta ne bi prišlo do kolapsa zdravstvene blagajne. Med drugim predlagajo nižanje cen zdravstvenih storitev in nižanje bolniških nadomestil.
Po Gantarjevih besedah so ukrepe poskušali pripraviti tako, da se breme porazdeli na vse deležnike.
Slovenija po koriščenju boleznin izstopa
Tako predlagajo znižanje cen zdravstvenih storitev za tri odstotke, namesto sedmih odstotkov, kolikor predlaga Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). »Mislim, da so trije odstotki še vedno tista meja, ki ne pomeni krčenja ali manjšanja pravic s strani izvajalcev,« je dejal Gantar v izjavi za medije po seji vlade. Med ukrepi so tudi taki, ki se nanašajo neposredno na pravice uporabnikov in bodo stvar pogajanja v okviru Ekonomskega-socialnega sveta. Tako predlagajo znižanje nadomestila za odsotnost zaradi bolezni, za 10 odstotnih točk nižje nadomestilo do trimesečne odsotnosti, nad tremi meseci pa nadomestilo ostane nespremenjeno. Gantar ob tem pojasnjuje, da Slovenija po koriščenju boleznin izstopa v primerjavi z drugimi članicami EU, podatki pa naj bi kazali, da nismo bolj bolni kot drugje v Evropi.
Se bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje dražilo?
Ministrstvo tudi predlaga prenos dela stroškov za določene zdravstvene storitve iz obveznega na dopolnilno zdravstveno zavarovanje (šlo naj bi za pet odstotnih točk), predlagajo tudi izločitev bolniškega nadomestila v času brezposelnosti iz zdravstvene blagajne. V svoj nabor ukrepov pa niso uvrstili nekaterih, o katerih je razpravljal upravni odbor ZZZS, kot so uvedba participacije na zdravila, izločitev posmrtnin in pogrebnin iz zdravstvene blagajne, širjenje prispevne stopnje in podobno. Prenos dela kritja zdravstvenih storitev na dopolnilno zdravstveno zavarovanje po mnenju Gantarja na določen rok zagotovo pomeni zvišanje premij za dopolnilno zavarovaje. Vendar pa so po njegovi oceni tudi na tem segmentu še rezerve, saj »so bili ukrepi, ki so bili do sedaj izpeljani, v prid dopolnilnim zdravstvenim zavarovalnicam«. Zaradi ukrepov, ki so bili do zdaj izpeljani v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, so namreč imele dopolnilne zavarovalnice večje dobičke ob enakih premijah.
ZZZS lahko prihrani 10 milijonov
Varčevati bo moral tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in sicer na področju javnih razpisov, pri materialno-tehničnih pripomočkih, razvrščanju bolnišničnih zdravil in z racionalizacijo svojega delovanja. Samo pri slednjem minister pričakuje, da bi lahko našli prihranke v višini 10 milijonov evrov.
Med ukrepe je po ministrovih besedah vključena uskladitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju z evropsko zakonodajo glede dopolnilnega zavarovanja. Poleg tega ukrepi predvidevajo reorganizacijo oziroma združevanje nekaterih državnih služb in zavodov oziroma agencij, ki delujejo na področju zdravstva. Ukrepi bodo po njegovih besedah sprejeti po nujnem postopku v sklopu ukrepov za uravnoteženje proračuna, potem pa bo treba v kratkem nadaljevati s pravimi reformnimi ukrepi, je še dejal.
