SPODNJE TINSKO – Kraj se uradno imenuje Spodnje Tinsko, čeprav kraljuje na vrhu visokega pobočja, s katerega se ponuja čudovit razgled v enem panoramskem zamahu – od Savinjskih Alp na zahodu do Donačke gore na vzhodu, vmes pa lahko občudujete Peco, Uršljo goro, Pohorje in Boč. Ob jasnem vremenu lahko naštejete prek 20 cerkva po bližnjih gričih. Pod Tinskim sta Zibika in slikoviti pejsaž domačij, polj in vinogradov. Tu živijo zelo prijazni ljudje, tudi z izjemnim posluhom za petje, saj imajo svoj oktet in glasbeno skupino Freya, ki sicer uradno spada pod Šmarje pri Jelšah, pa tudi dramsko skupino. Ta kraj zaznamujejo odlična vina. Danes bomo ostali na Spodnjem Tinskem, ki se razprostira okoli 100 metrov nad Zgornjim Tinskim, ki leži v dolini Tinskega potoka, vendar en kilometer nižje od njegovega izvira.
Od tod izhaja tudi ime kraja
Na 409 metrov nadmorske višine stojita dve znameniti, od daleč vidni cerkvi. Cerkev sv. Ane je bila zgrajena konec 14., cerkev Matere božje pa v drugi polovici 15. stoletja. Da sta cerkvi zgrajeni tako blizu, pojasnjuje legenda: Tinsko je bilo nekdaj močno poraslo z divjim rastjem, na vrhu Tinske gore pa je stala le cerkev sv. Ane. V njej je lepa freska umirajoče Marije iz leta 1400. Legenda pravi, da se je v zlati dobi celjskih grofov v tistih krajih izgubila ena od njihovih brhkih gospodičen, in Celjski so se zaobljubili, da bodo tik ob cerkvi zgradili še eno, če izgubljeno deklico najdejo živo in zdravo. Dekle so res našli in v zahvalo dali zgraditi cerkev sv. Matere božje.
Že zunanji oporniki in šilasta okna pričajo, da so jo gradili gotski stavbeniki
Poznavalci njeno gradnjo postavljajo v drugo polovico 15. stoletja. Ladja je imela prvotno raven strop, a so jo 1524. spremenili v dvoladijski prostor. Zvonik so prizidali pozneje, verjetno v 17. stoletju. Cerkveno notranjost so temeljito preuredili okoli leta 1770. Takrat so predelali velik oltar (iz 1644.) in ga povečali, vanj pa postavili star dragoceni Marijin kip iz okoli leta 1400. Šest lepih stranskih oltarjev in prižnico je izdelala rogaška delavnica Mersi, oltarne slike pa Anton Lerchinger. V cerkvi je tudi slika z zelo redkim motivom umirajočega Jožefa. Obe cerkvi sta zaščitni znak kraja, saj zaznamujeta njegovo veduto.
Naravni spomenik v kraju je Peterlinova bukev, ki stoji v neposredni bližini obeh cerkva. O njej pravijo, da oddaja pozitivno energijo. Stara je več kot 400 let in je najstarejše drevo v občini Šmarje pri Jelšah. Popotniki se nemalokrat ustavijo ob njej, objamejo njeno mogočno deblo in nase prevzamejo nekaj njene pozitivne energije. Leta 2007 so jo razglasili za drevo leta. Visoka je 23 metrov, obseg debla meri 427 centimetrov, premer košnje ima 23,5 m2, listna površina je 2657 m2, na leto nam prispeva 1,6 tone kisika.
Na Tinskem slikar Janko Orač s pomočjo občine, krajevnih skupnosti Zibike in Tinsko ter domačinov že osem let organizira likovno kolonijo in svojo hišo tudi prijazno odpre za obiskovalce, da si lahko ogledajo njegovo galerijo. V njej si sodobnost podaja roko s starožitnim duhom celotne pokrajine, ki še zna pripovedovati stare bajke in povesti. Veliko je še ohranjene etnološke dediščine, kot na primer Sadovnikova domačija.
Tinsko je vinogradniški raj. Tu uspeva najžlahtnejša vinska trta, vinogradniki pa se lahko pohvalijo z najbolj kakovostnimi vini. Po Tinskem vrhu teče šmarsko-virštanjska vinska turistična cesta, gorc in zidanic je veliko. Nedaleč je urejena Rodeževa, po domače Sedovška domačija, ki je odličen primer nekdanje gospodarske celote, ob njej je tudi manjši kamnolom peščenjaka. S Tinskega se lahko odpravite v mnogo smeri. Čudovita je kolesarska pot do Podčetrtka, lepi so bližnji kraji, nedaleč so Šentjur s Slivniškim jezerom, Šmarje pri Jelšah, Kozjanski park in Rogaška Slatina.
