LJUBLJANA – Vlada je danes sprejela predlog zakona o davčnem potrjevanju računov. Po rednem postopku ga pošiljajo v državni zbor. Gre za zakon, ki vpeljuje davčne blagajne. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je pojasnila, da se niso odločili za sistem, da se certificira programska oprema: »Računi se lahko izdajajo na kateri koli programski opremi, ki omogoča sledenje in to, da se račun, preden se natisne, po elektronski poti pošlje finančni upravi v potrditev. Gre za postopek potrjevanja in ne certificiranje davčnih blagajn.«
Od kdaj obvezne in do kdaj prehodno obdobje
Predvideno je prehodno obdobje, in sicer bodo zavezanci lahko postopek potrjevanja računov po tem zakonu uporabljali že od 1. decembra letos, medtem ko bo obvezna uporaba tega zakona od 2. januarja 2016. Bo pa do 31. decembra 2017 mogoče račune izdajati s pomočjo vezane knjige računov. A tudi v tem primeru bo treba davčni najkasneje v 10 dneh sporočiti podatke o spisanih računih.
Furs dovoli, da se uporablja kateri koli računalniški program za izpis račun, ki zagotavlja revizijsko sled vsake spremembe. To pomeni, da ko je račun izpisan, ni mogoče spremeniti postavk na računu, ne da bi bilo to v sistemu zabeleženo.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ponovno opozarjajo, da bo uvedba davčnih blagajn pomenila velik strošek za gospodarstvo, pravih učinkov na zmanjšanje obsega sive ekonomije in dela na črno pa ne bo. Vlado opozarjajo, da se je v Socialnem sporazumu 2015-2016 zavezala, da gospodarstva ne bo dodatno obremenila, z uvedbo spletnih davčnih blagajn pa ta dogovor krši. »Obrtniki in podjetniki smo morali že julija 2013 kupiti posebne programe, ki onemogočajo brisanje računov. Od 31. januarja letos pa so elektronske davčne blagajne obvezne za vse, ki prometa ne evidentirajo ročno. To po naši oceni povsem zadostuje. Še enega finančnega bremena marsikatero podjetje ne bo preneslo, zato vlado v primeru nezadovoljivih učinkov po uvedbi davčnih blagajn že sedaj pozivamo k odgovornosti. Davčnih blagajn pa ne bodo uporabljali šušmarji, tako da država s tem ukrepom ponovno kaznuje legalne obrtnike in podjetnike, ki plačujejo davke in prispevke,« pojasnjuje Branko Meh, predsednik OZS. »Prakse tujih države kažejo, da davčne blagajne ne prinesejo pravih učinkov, ampak pomenijo zgolj dodatno obremenitev gospodarstva. Primer za to so Grčija, Švedska in Italija, kjer davčne blagajno imajo, vendar so davčne utaje še vedno velike,« še dodajo. |
Vsak račun se bo potrdil na Fursu
Zakon zahteva potrjevanje računov, če gre za račune, ki jih zavezanci izdajajo na področju gotovinskega poslovanja. Vsak tak račun se bo moral potrditi na finančni upravi in sicer bo omogočen spletni dostop. Za primer, ko ni zagotovljen dostop do interneta, so zagotovljene začasne rešitve, in sicer se lahko izda račun s pomočjo vezane knjige računov, vendar je treba nato v roku 10 dni (v prehodnem obdobju) vnesti račune v sistem in naknadno potrditi.
Furs bo na spletu zagotovil aplikacijo za potrjevanje računov. Na razpolago bo ves čas.
Toliko bodo davčne blagajne prinesle v proračun
»Naša ocena je, da bi lahko z davčnimi blagajnami zagotovili od 50 do 100 milijonov dodatnih evrov v državni proračun,« pojasnjuje Vraničarjeva. Se je pa na spremembe morala prilagoditi tudi Finančna uprava RS. Za nadgradnjo sistema bo šlo do dva milijona evrov. In sicer gre za pripravo orodij za povezljivost z davčnimi zavezanci in tudi za tista, ki bodo ocenjevala riziko pri zavezancih in na podlagi katerih se bodo usmerjale akcije na terenu.
Na računu ime in priimek izdajatelja računa?
Zakon ima dva cilja: zajezitev sive ekonomije pri izdajanju računov, temu pa dodajajo dodatnega, in sicer gre za ukrep, ki bo po njihovem mnenju omogočil še učinkovitejši nadzor na področju dela in zaposlovanja na črno. Poleg potrditve izdanih računov, ki ga bo davčna služba lahko spremljala, bo na samem računu treba izpisati identifikacijo fizične osebe, ki je ta račun izdala. Kasneje v nadzoru bo mogoče pogledati, ali so za to osebo izpolnjene vse delovnopravne zahteve.
Račune bodo morali potrjevati vsi, ki morajo po zakonu o davku na dodano vrednost izdajati račun. V primeru branjevcev, ki jih ta zakon ne zaobjame, potem tudi v tem primeru niso. Podobno tudi pri prodaji blaga na avtomatih.
Koliko bo oprema stala?
Vraničarjeva ugotavlja, da za nekatere zavezance novi sistem ne bo pomenil stroška, medtem ko bo nekatere stal do 300 evrov. Državna sekretarka pravi, da je odvisno od tega kakšno opremo uporablja zavezanec in kakšno pogodbo za vzdrževanje te informacijske opreme ima sklenjeno s posameznim izvajalcem tovrstnih storitev.
Za odvetnike, zobozdravnike ni razlik, pravi Vraničarjeva. Izjem torej ne bo.
Kazen potrošnikom brez računov
Po novem se vpeljujejo tudi kazen za potrošnike, ki za opravljeno storitev ne bodo vzeli računa: »Račun mora posameznik zadržati in ga s seboj odnese, če je storitev, blago kupil v trgovini, v gostišču ali bifeju, ali da ga zadrži, če je bila storitev opravljena pri njem. Če je nekaj predpisujemo kot obveznost, je določena tudi sankcija. Za nadzor je pooblaščena poleg Fursa še tržna inšpekcija.« Globa, če vas dobijo brez računa, znaša od 40 do 400 evrov.
Furs z nagradno igro
Ob tem načrtujejo vrsto podpornih aktivnosti za ozaveščanje kupcev, da je treba ob nakupu zahtevati račun. Te stvari se bodo intenzivirale, napoveduje Vraničarjeva in dodaja, da so predvideli tudi nagradno igro, ki jo bodo predstavili v naslednjih dneh.
Za primer: v Srbiji je tamkajšnja davčna uprava podarila avto in še nekaj tolažilnih nagrad (pretežno bela tehnika).