LJUBLJANA – Državnotožilski svet je na letošnji zadnji seji v specializirano državno tožilstvo (SDT) med drugim imenoval okrožno državno tožilko Blanko Žgajnar, ki se ji mandat izteče ravno konec meseca. Poleg omenjene tožilke, ki vodi številne znane postopke, so v specializirano tožilstvo imenovani še Mateja Gončin, Boštjan Jeglič in Stanislav Pintar.
Hkrati so člani državnotožilskega sveta na zadnji letošnji seji sklenili, da se v specializirano tožilstvo vključijo Janja Bernard Korpar, Jože Levašič, Barbara Lipovšek, Luka Moljk, Mojca Petan Žura, Betka Šimc in Darja Šlibar, piše v sporočilu za javnost omenjenega organa.
Furlan je ne bi, državnotožilski svet pa bi jo
Žgajnarjevi, ki je javnosti postala znana po zastopanju obtožb v zadevi Global in Balkanski bojevnik ter preiskavi glede Stožic, je mandat na specializiranem tožilstvu potekel že avgusta. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je njen mandat prav zaradi primera Balkanski bojevnik, v katerem je bila sodba izrečena pred nekaj tedni, podaljšal do konca letošnjega leta.
Vodja specializiranega tožilstva Harij Furlan je na njeno prijavo izdal negativno mnenje. Pojasnil je, da je Žgajnarjeva strokovna, a se je tako odločil zaradi njenega odnosa do vodstva SDT in sodelavcev. Fišer je Furlanovo oceno povzel in državnotožilskemu svetu predlagal, naj Žgajnarjeve ne imenuje v SDT. A državnotožilski svet je tisti, ki ima pri imenovanjih in premestitvah tožilcev v specializirano tožilstvo glavno besedo. Ta je zdaj odločil v prid Žgajnarjevi.
Strokovna širina je
Od prve konstitutivne seje državnotožilskega sveta je sicer minilo skoraj leto dni. V tem času je ta med drugim imenoval vodjo in namestnico vodje SDT, vodjo oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri SDT, predlagal v imenovanje dve vodji okrožnih državnih tožilstev in namestnico vodje okrožnega državnega tožilstva.
Državnotožilski svet odločitve sprejema s tajnim glasovanjem, sestavljajo pa ga zunanji člani – dva doktorja znanosti iz pravnih ved, upokojena vrhovna državna tožilka in upokojeni sodnik ustavnega sodišča. Omenjena sestava zagotavlja državnotožilskemu svetu strokovno širino, ki je, upoštevaje njegove številne pristojnosti, izjemno dobrodošla, so zapisali v sporočilu za javnost.
Komentirali tudi Janšo
Ob tem so dodali, da bosta pričakovana aktivnost in strokovno pravilno odzivanje državnih tožilcev na ugotovljene nezakonitosti tudi v prihodnje zahtevala odgovorno in angažirano delo sveta na kadrovskem področju, pri zagotavljanju enotnosti kazenskega pregona, pri spodbujanju večje kakovosti dela državnih tožilcev in izboljšanju tožilske prakse, zlasti pa pri varovanju samostojnosti državnih tožilcev.
Državnotožilski svet tudi meni, da izjava predsednika vlade Janeza Janše o nameravani odpravi trajnega mandata sodnikom kaže na nameravani poseg v samostojnost in neodvisnost državnih tožilcev glede na to, da je skladno z zakonom o državnem tožilstvu tudi funkcija državnega tožilca trajna. Odvzem trajnega mandata sodnikom in državnim tožilcem bi pomenil odmik od že doseženih demokratičnih in mednarodno uveljavljenih standardov, so zapisali.
Sicer pa je državnotožilski svet podal še nekaj predlogov za spremembo veljavnega zakona o državnem tožilstvu. Predloge sprememb so pripravili tudi zaradi preveč zapletenega postopka za imenovanje, ki vodjem državnih tožilstev nalaga veliko administrativnega dela, hkrati pa nesorazmerno podaljšuje razpisne postopke.