NA KOŽO

Fuk fuk v oblaku

Objavljeno 04. september 2014 00.20 | Posodobljeno 04. september 2014 00.21 | Piše: Andrej Predin
Ključne besede: komentar

Velik del naših življenj se je ujel v mrežo svetovnega spleta.

Andrej Predin.

Naša čutila se močno zanašajo na samoprevaro. Ni skrivnost, da z očesom dejansko vidimo le majhen del vidnega polja, vse drugo je iluzija, ki nam jo pričarajo možgani, da bi se bolje počutili v pojasnjenem svetu. Podobno si ustvarjamo iluzije med interpretacijo različnih dogodkov iz okolice. Potem je tukaj še koncept vsakdanjega življenja in vlog, ki jih igramo v njem.

Zadnja leta se močno krepi ustvarjanje spletnih alter egov, projekcij naših retuširanih življenj, lažnih vtisov o lastni pomembnosti in izjemnosti. Gre za naporen proces, ki zahteva veliko časa in zanikanja, a ker se odvija na masovni kolektivni sceni ob podpori sodobne tehnologije, imamo občutek, da je vse skupaj smiselno in celo potrebno. Spletno življenje nam daje lažne občutke človeške bližine in stikov. To velja tako za mulca, ki ponoči brska po pornografiji, kot za megazvezdnice hollywoodske tovarne sanj. Te so v začetku tedna doživele silovit pretres, ko se je izkazalo, da je hekerjem uspelo vdreti v njihove profile icloud in pokrasti zasebne fotografije in posnetke. Ti so se pred dnevi pojavili na spletu in močno načeli njihovo javno podobo. Na njih so gole ali pa lepo po domače seksajo. Nekatere so avtentičnost priznale, druge jo zanikajo, najbolj optimistične apelirajo na javnost in jo pozivajo k bojkotu ogledovanja posnetkov. Zaradi tega grobega kršenja zasebnosti so se odprla vprašanja o varnosti našega spletnega življenja. Očitno je, da naša svobodna uporaba interneta poteka pod budnim očesom tistih, ki se jim to zdi vredno. Na svojstven način se udejanja vizija Neala Stephensona v romanu Snow Crash ali pa mlajše Clinove uspešnice Ready Player One – velik del naših življenj se je ujel v mrežo svetovnega spleta. Zavest o virtualnosti medmrežja bledi z napredkom tehnologije, zavestno poskušamo zavesti čutila in se preslikati po lastnem ukroju. Prav to je tudi največja ironija ukradenih joškic. Zvezdnice so v stvarnem življenju ves čas brezhibne in nedotakljive, v spoliranem virtualnem mediju pa so se pojavile stvarne, zasebne, negotove in nabrisane. 

Deli s prijatelji