Pred Frankolovim je s celjske strani na levi v zaselku Globoče dom Jožeta Žlausa. Obiščite ga. Imeli boste kaj videti. Bogato zbirko njegovih grafičnih del, staro tiskarsko stiskalnico, del literarne zapuščine Čehinje Božene Nemcove in še marsikaj. Nad slikovito krajevno veduto stražijo ruševine gradu Lindek, ki dajo vedeti, da je tu življenje teklo že od nekdaj. Skozi kraj teče rečica Tesnica. Frankolovo se omenja šele od leta 1955, ko sta se združila kraja Loka in Stražica. Ni znano, ali je ime dobilo po vranji peči ali župniku Franku. Na rimsko zgodovino spominja star rimski kamniti most. V parku je graščina iz 16. stoletja, ki je spadala k lindeškemu gradu. Klemens Collina, prošt iz Strassburga na Koroškem, jo je v 17. stoletju prezidal v obliki zvezde. Graščina je menjala veliko lastnikov. Zdaj je prenovljena, v njej so stanovalci.
V središču stoji župnijska cerkev sv. Jožefa delavca iz leta 1789
Nad krajem – lepo se vidi, če se pripeljete iz smeri Celja – je božjepotna cerkev sv. Trojice na Gojki. Njeno notranjost krasijo freske znamenitega baročnega umetnika Jakoba Brolla. Do nje boste imeli lep izlet iz središča kraja in pri tem uživali v naravnih lepotah. Na sredi kraja vas bo kažipot usmeril v vasico Črešnjice, kamor vodi vijugasta cesta. Ob njej so vinogradi, domačini pogosto omenijo črešnjevško črnino. Toda preden boste prišli do sem, vas na desni strani ceste čaka zaselek Bezenškovo Bukovje z rojstno hišo stenografa Antona Bezenška, ki je pokopan v Sofiji, kjer ima svojo ulico, prav tako tudi v Plovdivu. Velja za očeta bolgarske stenografije. Izpopolnjeval je stenografijo za Slovence, Hrvate in Srbe. V Bolgariji je leta 1969 izšla velika monografija o tem zanimivem Slovencu, po katerem se imenujeta kulturno društvo in moški pevski zbor na Frankolovem.
Preden pridemo do Črešnjic, nas čaka še majhen zaselek z imenom Brdce, kjer je bila doma mama blaženega škofa Antona Martina Slomška, ki je rad zahajal sem. Tu naj bi menda dobil navdih za svojo znamenito pesem Večernica (Glejte, že sonce zahaja, kmalu za goro bo šlo …).
V Črešnjicah – še danes je dilema, ali je kraj dobil ime po č(r)ešnjah ali po tem, ko so popotniki spraševali, kje je samostan Žiče, pa so jim domačini z roko pokazali »tam črez« – dominira lepa krajevna cerkev naše ljube Gospe Rožnovenske, ob kateri stoji za ta kraj precej velika šola. Tu je cerkev stala že leta 1402. Večkrat so jo oskrunili Turki, o eni od posvetitev 1487 poroča znameniti Paolo Santonino, na hude čase pa spominja taborsko obzidje. Tudi pod cerkvijo je lep vinograd. Postojte tu in si spočijte oko na veduti, kakršno le redko najdete.
Frankolovo je znano kot kraj bridkega spomina zaradi zločina okupatorja, ki je v drevoredu starih jablan leta 1945 obesil 100 talcev. Počivajo v dveh grobnicah, vedno sveže cvetje ter prižgane sveče pa so najlepši dokaz, da bodo večno živeli. Frankolovo pa skriva še nekaj – znano je, da je bil 1941 v Mariboru Adolf Hitler, ki pa ni prestopil Drave. Skoraj neznano pa je, da se je istega leta 17. aprila skozi Frankolovo peljal esesovski vodja Heinrich Himmler in kar med potjo na cesti aretiral frankolovskega župnika Alojza Sunčiča, ker ni hotel dvigniti roke v nacistični pozdrav. Kolo, na katerem se je peljal, pa je zaplenil za potrebe rajha. Na poti je v Vojniku aretiral še vojniškega župnika Antona Lasbaherja in oba odpeljal v zloglasni celjski zapor Stari pisker.
