Francu so pred očmi 
zgoreli konji in krave

ORMOŽ – Letošnji šaljivi 1. april ter hkrati cvetno nedeljo si bo z bridko žalostjo zapomnila družina Sok iz Podgorcev v občini Ormož, zakonca, 64-letni Franc in 59-letna Marija, ter njuna 24-letna hčerka Branka. Le dobro uro pred koncem dneva, natanko ob 22.48, je zagorel njihov gospodarski objekt, v katerem je v grozovitih mukah poginilo osem glav govedi in trije konji. Če še omenimo, da je bila večina krav brejih, je jasno, da je tragedija še večja. Ognjeni zublji so uničili tudi veliko pšenice in koruze, traktorsko prikolico, nakladalko, dva obračalnika ter drugo kmetijsko orodje in stroje. Z ognjem, ki se je dvigal tudi 50 metrov visoko, se je spopadlo kar 124 gasilcev z dvajsetimi vozili iz 11 prostovoljnih gasilskih društev iz celotne občine. Čeprav so ga lokalizirali in pogasili, je objekt, velik 200 kvadratnih metrov, v celoti uničen, gasilcem pa je uspelo rešiti sosednji hlev s prašiči ter domačo in sosednjo hišo, ki sta bili prav tako ogroženi v enem največjih požarov, kar jih je bilo na tem koncu države.

Že v posteljah

Zgodilo se je torej v nedeljo zvečer, ko so domači že zaspali. »Požar so prvi opazili sosedje in nas takoj poklicali, prav tako tudi gasilce. Kar v spodnjicah in bos sem stekel v hlev, saj sem hotel rešiti vsaj katero žival, še posebno kobilo in žrebička, ki nam je vsem zelo prirasel k srcu. Žal ni in ni šlo, le opekel sem se po nogi. Prosil sem tudi sosede, naj rešujejo, kar se rešiti da, a za to ni bilo nobene možnosti, zublji so bili čedalje večji. Celoten objekt je bil kar naenkrat v ognju. Niti gasilci niso mogli pomagati, razen da so reševali sosednje objekte, da katastrofa ne bi bila še večja. Nisem tat, nisem pijanec, a kljub temu nimam sreče,« je razlagal gospodar Franc, sicer bratranec nekdanjega poslanca in zdajšnjega ormoškega župana Alojza Soka. Sumi, da je bil požar podtaknjen: »Drugega ne more biti, saj smo električno inštalacijo generalno posodobili in prenovili.«

Da bi bilo vse skupaj še hujše, je imel hlev in živali včasih zavarovane, a ker trenutno ni denarja, zdaj ni bilo niti zavarovanja. Pomoči od zavarovalnice tako ne more pričakovati. Gospodar ne prejema ne pokojnine ne socialne podpore ali česar koli drugega, vse, kar je družina imela, so bile živali. Živeli so od mleka, včasih prodali katerega telička, prašiča itd. Le hčerka Branka prejema skromno plačo, zaposlena je v Varstveno-delovnem centru Ormož.

Spopad z ognjem

»Ko smo sinoči ob 22.50 prejeli klic o požaru, smo že videli, kje in kaj gori. Hitro smo se organizirali in prišli na kraj dogodka, tam je kot bakla gorel objekt, velik 20 x 30 metrov. Ni bilo mogoče pristopiti k objektu, da o vstopu vanj niti ne govorimo. Začeli smo hladiti okolico, da bi zaščitili preostale zgradbe, še zlasti zelo ogroženo hišo soseda Petka. Ko so prišla še druga gasilska društva, smo začeli gasiti pogorišče, a nam ni uspelo, saj je bilo poslopje iz 70 odstotkov lesa, gorelo je kot slama. Imeli smo 20 gasilskih vozil, tako smo dobivali vodo, saj je iz hidranta ni bilo mogoče dobiti toliko, kolikor bi je potrebovali,« nam je po dobrih dvanajstih urah boja z ognjem in bdenja nad pogoriščem povedal vodja intervencije in poveljnik domačega PGD Podgorci Dušan Notesberg. Živali so bile ob njihovem prihodu že mrtve. Takoj po intervenciji še ni bilo znano, kaj je vzrok požara ter kolikšna je škoda.

Pomoč občine

Poleg velikanske materialne škode, ki bo zagotovo spremenila življenje tričlanske družine Sok – spomnimo, preživljala se je samo z živino –, jih je še dodatno prizadelo trpljenje njihovih krav, bikcev, kobile in žrebičkov, ki so se živi pekli v ognju. Zato niti ne preseneča, da Franc zdaj skozi solze razlaga, da mu pač ne ostane drugega kot štrik. Za rešitev iz nastalega položaja bodo gotovo poskrbeli tudi sosedje, krajani, prebivalci občine Ormož in občina, ki ima nekaj namenskih sredstev za tovrstne krizne situacije. »Tukaj ni kaj razmišljati, saj moramo stopiti skupaj in pomagati, kolikor se bo dalo. Gasilci so svoje naredili, zdaj pa moramo mi z občine pomagati, da bi najprej sanirali pogorišče, nato pa moramo organizirati še kakšno akcijo, da bi zbrali kaj sredstev in postavili nadomestni hlev. To je revna družina, nič ni imela zavarovano, saj niso imeli sredstev, zato je vse skupaj še huje, čeprav je dovolj hudo že, da jim je ogenj odnesel tako rekoč vse, kar so imeli. Vem, kako je hudo, ko ti pred očmi umirajo živali, a jim ne moreš pomagati. Še sreča, da ni umrl ali se huje poškodoval kdo od domačih ali gasilcev. Kakor koli že, najprej moramo poskrbeti za nov hlev, potem pa bo moral pri nabavi nove črede največ narediti lastnik sam,« je ob pogorišču razlagal župan Alojz Sok.

V takšnem stanju bo Sokovim prišla prav vsakršna pomoč, zlasti gradbeni material in denar za izgradnjo nadomestnega hleva, morda celo kakšna telica ali podobna žival, ki bi nadomestila njihovo čredo.