RIM – Pomlad letos zamuja s svojim prihodom tudi v večnem mestu. Resda se razcvetajo mimoze in na ozelenelih tratah marjetice, a narava je za te južne kraje še vse preveč zimska. Vrhovi apeninskih gora na vzhodu so pobeljeni s snegom, od njih veje mrzel veter, nebo prekrivajo oblaki. No, tako kaže, da ima Matija Babnik, lastnik potovalne agencije Quo vadis, ki je organiziral jubilejno 20. pomladno romanje v Rim, dobre zveze vsaj z Vatikanom, če ne še zgoraj nad njim. Ves čas romanja je namreč kazalo na dež, a se je nebo zadržalo, dokler ni približno 250 lepih doživetij polnih romarjev od zadnje maše pri sv. Petru vstopilo v avtobuse. V dežju so se srečni vračali domov tudi zato, ker so v nedeljo kot prvi iz Slovenije prisluhnili novemu papežu Frančišku ter prejeli njegov blagoslov.
Modrost
preproste mamce
Papeža, ki so ga kardinali, kot je Jorge Mario Bergoglio sam dejal takoj po izvolitvi, šli iskat skoraj na konec sveta, so prišli na tiho nedeljo pozdravljat z vsega sveta. Nad glavami romarjev je pričakovano vihralo največ latinskoameriških zastav, med evropskimi pa tudi lepo število slovenskih. Nosili so jih udeleženci jubilejnega 20. pomladnega romanja z agencijo Quo vadis, katerega duhovni pokrovitelj je od samega začetka nadškof Alojz Uran, ki pa je bil tokrat iz poznanih razlogov z romarji lahko le z osebno molitvijo. Za duhovno vodenje je zato poskrbel upokojeni koprski škof Metod Pirih z duhovniki, ki so sredi vesele množice postajali tudi sami prav mladostno razigrani.
Po napeti tišini, ko se je Frančišek pojavil na drugem oknu z leve svojega stanovanja, je pozdravil preprosto domače: »Dober dan!« V navdušenju je množica vzvalovila, in ko je mehko ugotovil »Ta trg je svet v malem«, požel huronski aplavz.
Nagovor je Frančišek namenil razmišljanju o Božji milosti ter ob tem omenil neki svoj obisk pri preprosti argentinski mamci, štela je že čez 80 let. Da so mu o njej povedali, kako brezgrešno živi, ji je polaskal. Ona je odvrnila: »O, ne, sem tudi kar precej grešila!« Potem pa Bergoglia, tedaj nadškofa Buenos Airesa, podučila: »Veste, greh ima svoje mesto. Dobro šele takrat zares šteje, ko se do njega prebijemo čez grehe!« Očaran s starkino modrostjo jo je Bergoglio pohvalil: »Gospa, vi govorite tako, kot da ste diplomirali na Gregoriani!« Gre za znamenito papeško jezuitsko univerzo, ki slovi po filozofskih in teoloških študijih. S tolikšno preprosto slikovitostjo, ki jo razume vsak, novi papež najde v poslušalcih duhovne sogovornike.
»Lepo nedeljo in dober tek«
S to svojo osebno odliko je med nedeljskim angelusom na omenjeno zgodbo o mamci navezal, da »Bog ima ogromno usmiljenja in potrpljenja za vsakega izmed nas«. Z že prepoznavnim osebnim slogom se je Frančišek tudi tokrat vernikom priporočil v molitev. Prav v tem slogu papeške bližine in topline je zbranim zaželel »lepo nedeljo in dober tek«. V treh dneh, ki smo jih med slovenskimi romarji prebili v Rimu, smo bili priče neverjetnemu fenomenu. Že med prvo predstavitvijo z balkona sv. Petra je novi papež Frančišek na mah osvojil ljudi, s svojo preprostostjo jim je segel v srca. Rimljani nasploh, nikakor ne samo verniki, so nad njim preprosto navdušeni. Prodajalka časopisov, na primer, je, videč, da smo izbrali revijo s Frančiškovo podobo na naslovnici, vsa blažena vzkliknila: »Aaaaa, papa Francesco!«
Med potjo smo se lahko prepričali, kako blizu ga čutijo tudi slovenski verniki
V njem vidijo duhovnega sina sv. Frančiška Asiškega, ubožca, ki je vzor pravega Kristusovega učenca, preprostega in ponižnega pričevalca evangelija. Pričakujejo, da bo papeževal v znamenju skromnosti, ponižnosti in preprostosti. Italijanski mediji menijo, da je to le prvi korak novega papeža. V drugem čaka Frančiška težavnejša naloga – njegova kurija in sploh prevetritev vesoljne Cerkve kot ustanove. Čeprav poskušajo analitiki dajati videz hladne nevtralnosti, je med vrsticami čutiti, kako bi mu privoščili, da bi mu uspelo. Očitno je Frančišek že očaral tudi njih. Za delo, ki se ga mora šele lotiti, so mu že skovali tudi slikovit izraz: vatikanska ali preprosto papeška perestrojka.
Papež slovenskim romarjem
Iz vatikanskega državnega tajništva so prek škofa Metoda Piriha slovenskim romarjem sporočili: »Papež Frančišek je vesel velike skupine romarjev, ki se pod vašim duhovnim vodstvom te dni mudi v Rimu in ki danes obhaja sveto daritev v baziliki sv. Petra.« Podpisani škof Angelo Becciu nadaljuje, da mu je sveti oče naročil, »naj ob tej priložnosti Vam in vsem romarjem iz Slovenije prenesem Njegovo prošnjo, da bi ga v Njegovi petrinski službi podpirali z molitvijo«, in dodaja: »Obenem vse romarje spodbuja k prizadevanju, da bi rasli v veri, upanju in krščanski ljubezni ter tako doprinesli ne le k svoji osebni svetosti, ampak tudi k svetosti Cerkve.« Ob koncu še: »Vsem prisotnim sveti oče Frančišek iz srca podeljuje apostolski blagoslov.«
Slovenija v mezincu
Kot je romarjem povedal Franc Rataj, lazarist iz Dobove, so bili slovenski rojaki že med Frančiškovimi najožjimi sodelavci v Argentini. Slovenec je celo njegov buenosaireški pomožni škof, lazarist Vinko Bokalič Iglič. Že dlje pa Jorge Mario Bergoglio pozna tudi Slovenijo, saj jo je obiskal in si jo po dolgem ter počez ogledal na povabilo zdajšnjega kardinala Franca Rodeta, ko je ta še služboval v Ljubljani. Lahko bi rekli, da ima novi papež Slovenijo v malem prstu. Lazaristom se seveda široko smeje, ko se spomnijo, da je Bergoglio tisti teden prebil v njihovi hiši na Maistrovi na Taboru v Ljubljani, medtem ko svojih jezuitskih sobratov ni utegnil niti obiskati. Zakaj je tako, pa ne more pojasniti nihče, saj že stara in dobro poznana šala, ki kroži med duhovniki, pravi: »Dvojega ne ve niti sam Bog – koliko je ženskih redov in kaj mislijo jezuiti!« Zelo dobro pa novega papeža pozna tudi Pedro Opeka, saj so šli iz neke italijanske revije misijonarja o tem povpraševat prav na Madagaskar. Za delo, ki se ga mora Frančišek šele lotiti, so mu že skovali tudi slikovit izraz: vatikanska ali preprosto papeška perestrojka.
