NA KOŽO

Franci Asiški

Objavljeno 01. oktober 2016 00.35 | Posodobljeno 01. oktober 2016 00.36 | Piše: Bojan Budja
Ključne besede: komentar

Stavim, da se bo Frančišek Asiški v torek nekajkrat obrnil v grobu.

Čez tri dni bo svetovni dan živali. Na 4. oktobra dan namreč goduje Franci, z njim pa tudi davnega leta 1226 umrli Frančišek Asiški, v zgodovini Cerkve in človeštva menda z naskokom največji prijatelj živali in narave. Franci, ki ga je papež Gregor IX. vsega dve leti po smrti razglasil za svetnika, naj bi živali celo tako razumel, da se je z njimi ure in ure pogovarjal. V njim in njemu razumljivem jeziku. Res škoda, da se ni rodil kakih osem stoletij kasneje, namesto v sončni Umbriji nemara nekaj sto kilometrov severovzhodneje, kje pod našimi Alpami. Zakaj?

Verjemite, bili bi veliko složnejši, srečnejši. Ne docela, ker priimki večine slovenskih politikov, vsaj tistih najbolj zdraharskih, žal ne izhajajo iz živalskih poimenovanj. Pa vendar. Kos in Golob bi vselej složno grulila in žvrgolela, Volk Jelenu nikoli ne bi stregel po življenju, Medved bi se romantično sprehajal z Jazbecem in Čukom na ramenih, Ovni ne bi bili na jedilniku Zveri, Mački bi se igrali s Petelini ter še in še. Ne boste verjeli, v kar 40.000 slovenskih priimkih se skriva 115 raznoraznih živali; Kosov je denimo 3900, le 50 manj je Golobov, Medvedov je 2500, Mačkov in Jelenov po 1500, da ne naštevam dalje. Dovolj, da bi Asiški Franci prek njih po deželi širil mir in spokojnost, bili bi srečen in vesel narod.

Pa nismo ne eno ne drugo, še najmanj smo složni. V jezi in besu zavoljo zdrah se znašamo tudi ali predvsem nad nemočnimi. Nad živalmi. Prav je zato, da se na svetega Frančiška god spomnimo tudi na vsakoletnih vsaj tisoč dokazano od naših rok pod Alpami trpinčenih živali. Lahko pa tudi na one, ki jih trpinčimo v imenu poneumljenih zakonov ali pravil. Ali denimo veste, kaj je to kupiranje? Težko, če niste lovec ali pasjeljubec. Gre za poseg, med katerim denimo psu popravljajo tisto, kar mu je namenil Stvarnik. V imenu neke čiste pasme mu skrajšajo ušesa, odrežejo rep. S slednjim psi govore, izražajo strah, veselje, jezo, agresijo, igrivost, dominantnost, podrejenost. Rep jim je jezik. Izgubijo ga, da so nam lepši, všečnejši, čistopasemski. Nisem še slišal ali videl, da bi kaki misici v imenu lepote kaj vzeli, odrezali. Kvečjemu ji kaj dodajo. Stavim, da se bo Asiški Franci na torkov svetovni dan živali nekajkrat obrnil v grobu. 

Deli s prijatelji