KOŠNICA PRI CELJU – Pred dobrim tednom so arheologi pod vodstvom Draška Josipoviča ter Luke Rozmana v Košnici pri Celju, le nekaj sto metrov od glavne ceste Celje–Laško, odprli eno od treh povojnih grobišč. Tisto, ki je neposredno pod križem, a sta v neposredni bližini še dve, v vseh treh pa naj bi bili po oceni Josipoviča in Rozmana posmrtni ostanki od 200 do 600 vojakov in civilistov. »Sprva je kazalo, da civilistov tu ni, saj smo dva dni odkopavali samo vojaško opremo. Potem pa smo z vsakim dnem odkrili kaj novega,« pove Josipovič in nas popelje do roba kakšnih 30 metrov v dolžino izkopanega jarka, v katerem so po dobrem tednu dobro vidni ostanki skeletov, od lobanj do kosti, in to celo v več plasteh, kot tudi ostanki obuval tistih, ki pred dobrimi 71 leti najbrž niso slutili, da jih tu čaka kruta smrt. Kot je povedal Luka Rozman, predvidevajo, da se je poboj zgodil okoli 17. maja 1945. »Gre za še eno množično grobišče, v katerem so skeleti v več plasteh, žrtve pa so bile zvezane z rokami na hrbtu s telefonskimi in električnimi žicami,« pove Josipovič.
Oropali jih niso
Lokacija v Košnici je bila ljudem znana že dolga leta. A se o tem, javno, ni govorilo. »Leta 1989, še v nekdanji Jugoslaviji, pa je Roman Leljak pod tem križem izkopal prvo luknjo in v njej naletel na okostje. A ljudje so govorili o treh Košnicah. Leta 1994 se je kopanja, v navzočnosti policistov, zato lotil tudi zgodovinar Mitja Ferenc in takrat je bila lokacija uradno potrjena. Leta 2010 je takratni vodja službe za povojna grobišča na ministrstvu za delo Marko Štrovs odredil okoli 10 sondiranj, lokacijo so znova potrdili in jo umestili v prostor. Vladna komisija je v letošnji program umestila izkop Košnice številka tri,« razlaga Josipovič.
Predvidevali so, da bi bili lahko tu pokopani civilisti, vplivnejši in premožnejši Celjani ter nemškutarji. Kakor koli, dejstvo je, da se je na tem mestu zgodila še ena nepojmljiva morija. »Res smo v prvih dveh dneh izkopavali le nemško vojaško opremo, zahodno in vhodno od križa pa smo našli tudi ustaške predmete in predmete vojske NDH (Neodvisne države Hrvaške). Po tednu dni smo našli svetinjico, na kateri je na eni strani upodobljen sveti Vincencij, zavetnik lazaristov, in na drugi sveti Jožef, ki je bila izdana ob 50-letnici lazaristov v Celju. Zdaj kaže, da je tudi lazaristov tu več, poleg vojakov in civilistov, starih od 20 do 30 let. Zanimivo je tudi, da nihče pred tem ni bil oropan, saj smo pri mnogih našli osebne predmete. Vse od denarnic, pasov do predmetov za osebno higieno, kot so glavniki in britvice, v žepih so nekateri imeli tudi prstane. To kaže na to, da se je zanje vse odvijalo nepričakovano in hitro,« še pove Josipovič. Poudari tudi, da v tem primeru ne gre za klasična arheološka izkopavanja, temveč z arheologijo primerljive metode. Z arheologom Luko Rozmanom sta sprva menila, da bodo v tem grobišču številka tri našli kvečjemu okoli 60 posmrtnih ostankov, a zdaj kaže, da jih bo krepko nad sto. Na vseh treh lokacijah v Košnici jih je zagotovo 600, menita Josipovič in Rozman, ki predvidevata tudi, da so ustaše najverjetneje zajeli med potjo do Zidanega Mosta in jih pripeljali na to mesto, kjer so jih ustrelili. »Vidi se, da je bila večina ustreljenih. Nekateri iz neposredne bližine, v glavo. Menimo, da je šlo za tako imenovani milostni strel. A nekateri imajo razbite obraze, kar pomeni, da jih je morda pred tem kdo udaril s kakšnim kopitom ali drugim predmetom,« še razkriva Josipovič. V Košnici je zdaj vsak dan, od osmih zjutraj do 17. ure popoldne, od 12 do 15 arheologov, ki posmrtne ostanke shranjujejo v vreče, ko jih bodo očistili, pa jih bo pregledala antropologinja, ki bo natančneje določila spol in starost, razkrila rane in druge poškodbe, obrabo zob in še kaj.
Pregnali lovce na dragocenosti
Ko bo delo končano, je predviden prevoz posmrtnih ostankov v centralno kostnico v Mariboru, najdene predmete pa bodo predali v hrambo Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Sicer pa so arheologi v Košnici deležni precejšnje pozornosti. »Nekaj težav smo imeli takoj prvi dan, saj so se nekateri tu pojavili z detektorji kovin. Zato so policisti območje zavarovali, prav tako je ponoči to območje varovano fizično, saj imamo tu vendarle tudi nekaj dragocene opreme. In zdaj imamo mir,« še pove Josipovič, ki predvideva, da bodo že prihodnji teden, če jim bo vreme naklonjeno, delo končali.
Za zdaj nadaljnja izkopavanja na dveh drugih lokacijah niso predvidena, čeprav bi bilo seveda prav, da se odpreta še preostali grobišči. A o tem, kdaj se bo to zgodilo, bodo odločali na ministrstvu za gospodarstvo, pod ta resor namreč spadajo povojna grobišča. »Zavedati se moramo, da je tudi to del naše zgodovine. Nič se ne da spremeniti za nazaj, lahko pa morda dosežemo, da se kaj takega ne bo ponovilo nikoli več. A žal imamo ljudje kratek spomin,« pomenljivo sklene Draško Josipovič.
