FOTO: Žužemberčani bi sokrajanu kar podrli

ŽUŽEMBERK – Med božično-novoletnimi prazniki se zdi, da se svet umirja, z njim pa tudi naša Slovenija. Toda ponekod niti v teh dneh ni (bilo) prostora za mir. »Če se zadeve ne uredijo, bomo organizirali protest pred pristojnimi organi in nelegalne objekte sami odstranili,« svarijo v Žužemberku na Dolenjskem. Od tam smo pred natanko dvema letoma poročali o cesti, ki vodi skozi srce središča Suhe krajine, pod njo se je sprožil plaz in zasul streho kozolca. 
Vzroke plazenja so tedaj iskali v dejavnostih lastnika zemljišča, Žužemberčana Marka Glihe, na katerem stoji star kozolec, ki ga je postavil še njegov oče Janez Pavel Gliha enkrat v prejšnjem tisočletju.

Ni utegnil pospraviti

Pred dvema letoma so bile razmere kritične, tega so se zavedali tudi na občini, a kot nam je pojasnil direktor žužemberške občinske uprave Jacques Gros, je bil glavni vzrok za težave voda, ki je prihajala z regionalne ceste. »Voda je zaradi višinske razlike dobila veliko energijo. Zaradi tega se je sprožil plaz, ampak to smo sanirali z velikim opornim zidom.«

Kdor bi pomislil, da je bilo tako konec medsosedskih ovajanj in nagajanj, pa bi se bridko zmotil, saj sta Glihov kozolec in tudi njegova hiša na drugem bregu Krke trn v peti občanov – vsaj tistih, ki so se strinjali z anonimno prijavo proti sokrajanu na medobčinsko redarstvo, gradbeno inšpekcijo, ministrstvo za okolje, notranje ministrstvo ter še Komisijo za preprečevanje korupcije. Gliha se je ob tej informaciji zgolj začudil: »Kakšni ljudje so to... Ampak dobro, saj sem postal imun na to nagajanje.«

Glihi očitajo marsikaj, med drugim gradnjo na občinski zemlji. A to zanikajo na občini: »Na terenu ni bilo ugotovljenih dejavnosti na parcelah v lasti Občine Žužemberk, za druge stvari Občina Žužemberk ni pristojna,« je zapisal občinski višji svetovalec Samo Jakljič. Enako je zatrdil direktor občinske uprave: »Posegov na naših parcelah ni. Kar se tiče črnih gradenj, pa gre za pristojnost inšpekcije, ne občine.«

Glihove gradbene posege so si ogledali novomeški inšpektorji za okolje in prostor. Po naših informacijah so po njihovih obiskih stekli postopki, izdane so bile odločbe. Gliha to potrdi ter pojasni: »Inšpekcija mi je naložila, da moram to okoli kozolca sanirati, zasaditi in narediti pod določenimi koti. To je bilo vse splanirano in narejeno, nisem pa še utegnil drugih stvari pospraviti, ki so ostale še od plazu. Ampak bom, ko bom imel čas.«

Bobri edini sovražniki

Precej pisnega usajanja je tudi nad Glihovo hišo, v kateri živi; pod njo je strmina, v njej stopnice, za hišo še lesena lopa, ob kateri so občutki krajanov različni. Soseda pravi, da bi tudi sama kaj zidala, če bi imela denar, medtem ko se starejši sosed ne more odločiti, ali ga Glihovo početje moti ali ne: »Dela tja v tri dni pa zrihta brez vprašanja. Po drugi strani je dve leti minilo, odkar je nekaj razbil, da bo gradil apartmaje, a se od takrat ni kaj dosti spremenilo.« 
Še najbolj pogumni so tisti, ki obtožujejo anonimno, češ da jih Glihovo početje ogroža, ker da ustvarja erozijo. A Glihi v bran znova stopi Gros: »Življenja niso bila ogrožena.« To verjetno izhaja tudi iz dejstva, da je večina hiš pod njegovo zaklenjenih in praznih.

Gliha pravi, da so njegov edini znan sovražniki bobri, ki mu glodajo rastlinje: »Zmetal sem toliko denarja noter, da je to brez zveze. Doma sem moral napeljati kanalizacijo, pa sem utrdil hrib. Spodaj se je malo utrgala škarpa, ker je bilo to narejeno na hojladrija hojladro.« 
Zdaj, pravi, je škarpo utrdil, »da je trotlziher, da ne bo kaj slučajno dol padlo, ker bo spodaj gospod mlin obnavljal, potem pa bi bila težava, če bi kaj dol padlo,« pravi možakar. Spodaj naj bi bili sicer že zdaj ogroženi turisti in njihovi otroci, so zlobni jeziki regljali o nevarnostih pod Glihovo hišo.

Če so gradnje črne ali v neskladju, mora ugotoviti okoljsko-prostorska inšpekcija. V bistvu pa bi od vseh prej naštetih institucij, ki so bile obveščene o dogajanjih v srcu Suhe krajine, pričakovali reakcijo notranjega ministrstva z notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar na čelu, na katero je bilo prav tako naslovljeno pisanje z grožnjo za Glihovo premoženje. Kajti odstranitev objektov seveda ni v pristojnosti državljanov, ampak organov države – in kakor koli že funkcionirajo, imajo edini pravico določati, kaj je črna gradnja in kaj storiti z njo. Vse drugo je grožnja posameznikom, za katere v urejeni družbi ne bi smelo biti prostora, (domnevne) črne gradnje gor ali dol.