LJUBLJANA – Naše glavno mesto je s slavnostno večerno prireditvijo v Centru Stožice pred nekaj dnevi že kar na startu samo sebi pripelo odlikovanje za čas, v katerem se bo ponašalo z všečnim nazivom zelena prestolnica Evrope. »Nekoč bela Ljubljana je danes zelena,« je ob tej priložnosti skoraj ganjeno izjavil premier dr. Miro Cerar. Kako lepo, a ne?
Ljubljanski župan Zoran Janković je sicer že pred tedni zadovoljno pojasnjeval, da je v novo evropsko zeleno prestolnico povabil župane tako rekoč vseh pomembnih mest ob poteh, po katerih v EU prihajajo migranti in begunci: župane Beograda, Budimpešte, Istanbula in Sofije ter celo Talina. Pa ne samo to. »V Stožicah bodo ves slovenski politični vrh – predsedniki države, vlade, državnega zbora in državnega sveta –, pa evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella in evropska komisarka iz Slovenije mag. Violeta Bulc, svojo udeležbo je obljubilo kar sedem ministrov in tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, navzoči pa bodo prav tako vodilni predstavniki štirih največjih verskih skupnosti,« se je pohvalil Janković.
Dobri načrti in še pogum?
Tudi na Ljubljanskem gradu, na okrogli mizi o solidarnosti in odgovornosti, ki naj bi ju vsi imeli do prihodnjih generacij, je izrecno poudaril, da je za zaželene spremembe pač treba pripraviti zelo dobre načrte, predvsem pa dovolj poguma. Izboljšave, ki so bile v minulih letih uvedene v Ljubljani in za Ljubljano, je dejal, povedo, da okoljski ukrepi niso zgolj stroški in omejitve, ampak dejavnik, ki znatno, še kako lahko prispeva k izboljševanju kakovosti življenja. Na prireditvi v Stožicah je le še dodal, da je ponosen, da je Ljubljana danes zelena, varna, ljubezniva in čista. Kje bi lahko našli kogar koli, ki ne bi bil navdušen nad tako pomembnimi dosežki?
No, že dolgo vemo, da tisto, kar se sveti in blešči, ali tisti, ki svoje zasluge razglašajo za nekaj najsvetlejšega, še niso nujno čisto zlato. »Smola«, tudi ob tokratnem samopripenjanju bleščečih medalj in samoobešanju bleščavih kolajn okrog vratu še najbolj zaslužnih za to, da je bila Ljubljana izbrana za zeleno prestolnico Evrope, se je našel nekdo, ki si je upal na glas povedati, da na območju Ljubljane vse le ni tako brezhibno zeleno in čisto, kot bi nas nekateri radi prepričali. Oglasilo se je namreč slovensko predstavništvo mednarodne organizacije za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green (AAG), ki mu predseduje Vojko Bernard. In? AAG je naštel nekaj nadvse skrb vzbujajočih dejstev in se vprašal, čemu sploh imamo novi Regijski center za ravnanje z odpadki oziroma ali je bila Ljubljana res upravičeno izbrana za zeleno prestolnico Evrope.
Lahko sicer verjamemo, pravi AGG, da se naštetih divjih odlagališč res ne vidi iz pisarn ljubljanske mestne občini (MOL) in okoljskega ministrstva: »Razen odvoza sodov z nevarnimi snovmi izpod Šentjakobskega mosta, ki jih je pretekli mesec (šele po več kot šestih mesecih) odstranil Dars, se ni zgodilo nič podobno zaželenega. Krajani vsak mesec o tem obveščajo pristojne organe MOL ter ministrstva za okolje in prostor. O tem problemu so tudi že obvestili Evropsko komisijo. V dopisu, ki so jim ga posredovali 16. februarja letos, so odgovornim celo ponudili, da jih sami peljejo do vseh divjih odlagališč, toda nihče od pristojnih ni sprejel te ponudbe. Tak njihov odnos le še dodatno potrjuje, da ne opravljajo svojega dela, tako kot bi bilo treba, kaj šele da bi ga v skladu z veljavno slovensko in evropsko zakonodajo. Kje so inšpekcijske službe, da ničesar ne ukrenejo, kje je ministrstvo?« Smiselno vprašanje. |
Katerih dejstev? Če jih naštejemo kar lepo po vrsti. Prvič, krajani četrtne skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana že dalj časa (zaman) opozarjajo na nenavadno veliko število divjih odlagališč, ki se v zadnjem času spet množijo ali so tam, kjer pač so, že dalj časa in jih nihče niti ne poskuša sanirati. Inšpektorica Mestne občine Ljubljana za okolje je v zvezi s tem 24. februarja letos sicer odgovorila krajanom omenjene ljubljanske četrti, vendar pa ti, kot opozarja AAG, z njenim odgovorom niso zadovoljni, kajti nobenega drugega rezultata kljub temu še ni, smeti pa ostajajo tam, kjer so bile. Drugič, vzdolž rek Ljubljanice in Save, na njihovih bregovih, so razmere prav tako katastrofalne. Podobno je tudi s strugo potoka Studenčnica. »Poleg tega, da je ta potok zasut s smetmi, podjetje Magg v neposredni bližini odlaga še gradbeni material s smetmi, asfaltom itd.,« je na svoji spletni strani objavila navedena organizacija za zaščito okolja in narave. »V Zgornjem Kašlju (Cesta španskih borcev), v Spodnjem Kašlju (ob Ljubljanici, ob bajerju pod Debnjim vrhom in pod Debnjim vrhom), v Zalogu (v njegovem starem predelu, v neposredni bližini Centralne čistilne naprave, v neposredni bližini kafilerije, v neposredni bližini podjetja Jata Emona in Hladilnice Mercator), v Zadobrovi (za zapuščenimi hlevi Emone, ob avtocesti) in v Polju (v bližini Mercatorjeve trgovine in Mercatorjevega diskonta) je ogromno divjih odlagališč, tudi z nevarnimi odpadki.«
