FOTO: Že tretjič tolkla toča, veter odtrgal cel zid

DOLENJSKE TOPLICE – »Najprej so se začeli zbirati črni oblaki, nato sivi. Začelo je močno pihati, iz doline je prišel piš, potem se je ulilo, vmes je padala tudi toča. Kar vrtinec se je naredil, kot tornado, cela hiša se je tresla, tako je ropotalo. Najprej je močan veter podrl steno pod streho z oknom vred, potem je začelo na tla metati še opeko, gotovo jih je 500 vrglo na tla. Razbilo je tudi steklo na balkonu. Nisem hotel iz hiše, da ne bi kaj dobil na glavo. V takšnem moraš biti pri miru in čakati, da mine. Kakšnih deset minut je trajalo vse skupaj, prvi sunek še ni bil tako hud, drugi pa je bil tako močan, da je kar piskalo. Takšnega neurja še nisem doživel,« je sredino hudo uro naslednjega jutra opisoval 81-letni Ludvik Ferlič z Velikega Riglja. Žena Ana je bila v času neurja pri kokoših v kurnici, v objektu tik pod hišo, tudi tam je razdejalo streho in še naslednje jutro je imela veliko dela, da je kokošnjak vsaj za silo spravila v red.

Sredino popoldne je bilo res soparno, kar težko se je dihalo, a nihče ni pričakoval kakšnega pozdrava z neba, še vremenoslovci niso omenjali te možnosti. »Narava je narava, in ko pokaže svojo moč, smo proti njej nemočni, kljub vsemu napredku. Noben računalnik ne bo preprečil neviht,« se je nasmehnil Ludvik, zadovoljen, da so mu tako hitro prišli pomagat gasilci: »Iz Podturna so prišli štirje mladi fantje. Da so lahko prišli do nas, so morali najprej očistiti cesto, saj je bila neprevozna. Precej dreves je namreč podrlo na pot. So bili pa pridni. Tudi sosedje in prijatelji so prišli in streho smo prekrili s polivinilom, da se ne bi delala škoda, če bi še deževalo.« Seveda je vsem iz srca hvaležen.

Je pa Ludvika presenetilo, da je veter podrl cel zid, ki so ga zgradili pred kakšnimi 15 leti in vanj vgradili tudi okno. »Vse bomo popravili še ta teden, sicer pa nameravamo avgusta narediti fasado, tako smo načrtovali že prej,« je optimističen Ludvik, ki se je z ženo na Veliki Rigelj preselil pred četrt stoletja. Najprej so imeli tu le zidanico in vinograd, potem sta uredila dom. »Prej smo živeli v Ivančni Gorici, bil sem hišnik v šolskem centru, še prej pa sem delal v Litostroju, sicer pa sem Novomeščan,« je poudaril sogovornik in dodal, da svojega kotička tu nad Dolenjskimi Toplicami ne bi zamenjal za nič na svetu. Čudovit razgled, idilična pokrajina in svoj košček zemlje, ki ga z Ano obdelujeta z vso skrbnostjo in ljubeznijo. »Sem tudi ribič, sicer pa imam vinograd, kakšnih 300 trt je. Tudi vso zelenjavo pridelava sama, sadje prav tako. Dela je res veliko, se pa občasno oglasi tudi zdravje, emšo pač dela svoje,« se nasmehne sogovornik, ko si ogleduje razdejanje okoli hiše: veter je odlomil vrh stare hruške, toča pa se pozna tudi na trtah: »Letos je tu že tretjič padala toča. Saj je tokrat tu ni bilo veliko, na vrhu Riglja pa je bilo vse belo po tleh, toliko je je bilo.«

Razdejanje v parku pri Termah

V sredo zvečer in v četrtek so imeli ljudje v številnih krajih prej omenjenih občin veliko dela s popravili streh, veter je namreč na tla vrgel precej opeke, svojo moč pa je ob nalivu pokazala tudi meteorna voda, ki je zalivala kleti in gospodarske objekte. Pa drevje je podiralo, veliko cest je bilo neprevoznih, dokler niso posredovali gasilci in cestarji. Močan veter je uničil tudi del starodavnega idiličnega parka pri termah v Dolenjskih Toplicah, ki ga je okoli leta 1900 dal urediti knez Auersperg, lastnik enega najuglednejših zdravilišč v avstro-ogrski monarhiji.

Tudi danes so Terme Dolenjske Toplice še kako priljubljene, je pa v sredo zvečer nekaj gostov presenečeno ugotovilo, da so njihovi jekleni konjički uničeni, nekaj dreves je namreč klonilo pod močnimi sunki vetra in končalo tudi na parkirišču, ki je sicer zelo priljubljeno prav zaradi sence, ki jo dajejo mogočna drevesa parka. Lipa, bor, gledičija in platana so nenačrtovano končali na tleh, pravzaprav na pločevini. Poškodovanih je bilo pet avtomobilov, škodo so cenilci zavarovalnice že popisali.

Razdejanje v parku, v katerem so drevesa stara od 100 do 120 let, si je ogledal tudi krajinski arhitekt Mitja Simič, vodja novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Stara gledičija je bila že ob zadnjem arborističnem pregledu ocenjena kot problematična in je bila načrtovana za odstranitev. Me pa preseneča, da so padla še nekatera druga drevesa, bor pa ena od lip v drevoredu, ki jo je izruvalo s koreninami vred. Drevesa imajo življenjsko dobo in ta park je že v fazi, ko se lahko razmišlja o koreniti prenovi. Smreke imajo že sledi lubadarja, v starem drevoredu manjka že več kot pol dreves in je podoba parka okrnjena. Celoten park kliče po koreniti prenovi oziroma revitalizaciji,« je poudaril Simič in dodal, da sicer njihov zavod dobro sodeluje z lastnikom parka Termami Krka, saj morajo ob posegih izdati soglasja, ta se največkrat nanašajo na dovoljenja za posek. »Terme Krka so se prav letos lotile resnejše obravnave parka, najeli so tudi arboristko, ki je napravila oceno stanja, in prav omenjeno gledičijo je ocenila kot nevarno in nujno za odstranitev, saj je kazala znake propadanja,« je še pojasnil Simič.

Strokovno podrtje drevesa z obsegom od dva do tri metre je torej prehitel izredni dogodek, ki pa se je na srečo končal le z zvito pločevino. In kar ne upamo si pomisliti, kaj bi bilo, če bi bili v parku ljudje ali pa bi v avtu kdo čakal, da neurje mine.