LJUBLJANA – Milan Kovač je arhitekt in neutrudni borec za zaščito in ohranitev dediščine, ne le pri nas. Je diplomant arhitekture na ljubljanski univerzi in podiplomskega študija urbanizma na stockholmski akademiji, je tudi svetovno priznan strokovnjak za ohranjanje arheološke dediščine, ki se je podpisal pod revolucionarno rešitev (zaščito arheologije na licu mesta), imenovano Eureka-Eurocare E! 1586 Arch in Situ. Zato ga vabijo na raznorazne simpozije, na dva takšna je bil povabljen, denimo, tudi junija letos, ko so ga povabili Kitajci.
V Pekingu in Wuhanu so želeli, da predstavi svoje življenjsko delo ter spregovori o tem sistemu zaščite, ki ga na Kitajskem, če ne prej pa vsaj od leta 2006, ko je bil dokončno izpeljan mogočen projekt Han Yang Ling, imenujejo kar – slovenski sistem.
Z arhitekturo do klime
V podzemnem muzeju Han Yang Ling je mavzolej četrtega cesarja dinastije Han Jinga (188–141 pr. Kr.) in njegove cesarice Wang. Stoji nedaleč od devetmilijonskega Xi'ana. V sklopu grobnice so slednjič odkopali kar 86 podzemnih hodnikov, od teh jih je 21 v največjem, 7800 m2 velikem podzemnem muzeju, ta pa je zgrajen po sistemu zaščite, ki ga je po svojem prototipu iz leta 1992 v cerkvi sv. Jurija v Legnu pri Slovenj Gradcu izdelal naš arhitekt. Podzemni muzej je projektiral in zaščito izvedel med letoma 1994 in 2006.
Večina najnovejših projektov na tem področju se tako in tako zgleduje po njegovi rešitvi! »Gre za enostavno idejo, zaradi katere arheološke najdbe po izkopu ne propadajo več ne zaradi sprememb klime, turistov, poslabšanja zraka …« je razpredal Kovač. »Prav zaradi možnih nevšečnosti je treba arheološki prostor oddvojiti od zunanjega prostora.« To je opravil s steklenim podom, ki bi bil sicer zaradi razlike v temperaturi povsem orošen in se skozenj ne bi videlo, zato je uporabil posebno steklo, ki je ves čas tako ogreto, da se voda ne kondenzira. Arheološki del je pri Kovačevi rešitvi hermetično zaprt, zato klimatske razmere pod steklom nadzoruje zgolj narava. S slovenskim sistemom, kot mu pravijo, je snovalec naposled ustvaril »takšne razmere, kakršne so bile morda tudi pred 2000 leti«, je premišljeval Kovač, ki ves čas deluje v tandemu z arhitektom Petrom Kerševanom, upokojenim profesorjem ljubljanske fakultete za arhitekturo.
»Dokazano je namreč, da so se ti predmeti ohranili ravno zaradi tovrstne klime in primernih razmer.« Njuna želja je, da s projektivno rešitvijo ponovno vzpostavita identične razmere.
Kovačev izum odtlej prekriva figure iz terakote (vojsko s konjenico) in prikazuje življenje na cesarjevem dvoru. Za Han Yang Ling je prejel najprestižnejše nagrade, sistem zaščite v mavzoleju pa je uspešnica in zgled vsem večjim muzejskim projektom.
Po zadnjem predavanju so ga potem kitajski gostitelji na njegovo presenečenje ponovno povabili, ali bi izdelal še predlog zaščite in prezentacije grobnice kralja Cua, ki je v državici Zhongshan vladal v 4. stoletju pred našim štetjem. To naj bi bila najbogatejša najdba iz tistega obdobja na Kitajskem! Grob leži v bližini Lingshoua ob reki Hutuo. »Izkopali so ga sicer že leta 1970, nad grobnico pa zgradili betonsko lupino s stekleno piramido na vrhu,« je pripovedoval Kovač.
Zdaj pa so Kitajci ugotovili, da muzej, v katerem je kustos skoraj 50 let sameval, ni več primeren za predstavitev tako pomembnega vladarja. »Za nas arhitekte je najbolj zanimiv načrt kompleksa grobnic vladarja in grobnic njegovih žena na bronasti plošči,« je še dodal 78-letni Kovač, ki je v preteklih tednih skupaj z dve leti starejšim Kerševanom že izdelal prvi idejni projekt zaščite in predstavitve grobnice kralja Cua.
Izjemna moč kitajskega gospodarstva se torej kaže tudi v megalomanskih projektih na področju predstavitve in zaščite njihove arheološke dediščine. Kakršna je bila, denimo, tista, ko je bil slovenski dvojec leta 2013 uspešen na natečaju za muzejski projekt palače Epang, ki bo nekoč povezovala arheološke lokacije iz dinastije Qin. Kitajci so pred težavno nalogo. »Zaščititi je namreč treba ploščad, ki se vsako leto zmanjšuje zaradi korenin vegetacije, padavin, vetra in zmrzali. Za izvedbo zastavljenega programa so ustanovili podjetje, država pa je za realizacijo namenila vsoto 11 milijard yuanov oziroma milijarde dvesto milijonov evrov!« je podčrtal Kovač.
Gre za ogromno in ohranjeno zemeljsko ploščad v velikosti 800 krat 1600 metrov, kjer je prvi cesar združene Kitajske Qin Shi Huang (259–210 pr. n. š.) nameraval s sto tisoč delavci zgraditi največjo palačo na svetu. Še danes bi bila zdaleč največja. Arheologi so ugotovili, da so uporniki po smrti neusmiljenega cesarja vdrli v rove, v katerih je bila armada, in jo zažgali. Do danes so izkopali že več kot 6000 vojakov, še več tisoč pa jih še vedno počiva nekje pod umetnim hribom, pod katerim naj bi bila še vedno neizkopana grobnica prvega kitajskega cesarja. V ta namen je sedanja kitajska oblast že izselila 30.000 prebivalcev. Na lokaciji sedanjih vasi bo arheološki park z muzejem. Desetkrat več (300.000) jih je izselila, denimo, pri rekonstrukciji palače Daming, prepovedanega mesta dinastije Tang!
