FOTO: Za azilante smo dali že dobre tri milijone

LJUBLJANA, LOGATEC – Javnost so razburile podrobnosti iz javnih razpisov za oskrbo prosilcev za azil, ki so jih na ministrstvih za notranje zadeve (MNZ) in za javno upravo (MJU) objavili in nato podpisali. 
Davkoplačevalci moramo v pretežnem delu sami poravnati račune za begunce, ki jih je sprejela država. In računi niso majhni, vsekakor so precej višji od nekaj sto tisočakov, nad katerimi so nekateri bentili minule tedne – sploh pa to ni malo v času, ko socialni sistem države ne more poskrbeti niti za svoje državljane in so nekateri ljudje odvisni od dobrodelnih organizacij.

Po podatkih notranjega ministrstva je bilo pred kakšnim dnevom pri nas uradno 245 prosilcev za mednarodno zaščito. Večinoma so nastanjeni v azilnem domu na Viču in njegovih izpostavah na Kotnikovi v Ljubljani in Logatcu. 
Za tiste, ki jim bodo pozneje pripadla stanovanja, so na ministrstvu za javno upravo objavili razpis opremljanja 18 stanovanj za azilante, in predvsem ta razpis je dvignil veliko prahu. 
Standardi opreme, na primer za hladilnik – »spodaj zamrzovalnik, zgoraj hladilni del, razred A++, višina 180 cm, primeren za shranjevanje živil štiri- ali veččlanske družine« –, so ljudi navdali z občutkom, da država zanje namenja ogromno denarja.

Ta oprema, za katero bo ministrstvo za javno upravo odštelo okoli sto tisočakov z davkom, naj bi bil edini resen izdatek pri njih, navaja Vanja Režonja Utenkar iz kabineta ministra: »Do zdaj z opremljanjem stanovanj nismo imeli stroškov, vzdrževalna dela niso bila vezana na migrantsko problematiko.« A za migrante v glavnem skrbi in plačuje notranje ministrstvo.

Center dobi dve izpostavi

Ko so pred dobrim desetletjem postavljali dom za azilante v ljubljanski četrti Vič, so v predstavitvenem dokumentu med razlogi razglabljali o demografsko-sociološkem vidiku umestitve na obrobje Ljubljane: »Treba je zlasti upoštevati dejstvo, da je omenjeno populacijo prosilcev za azil nemogoče nastaniti v manjše kraje, in to ne zaradi specifičnih navad in jezikovnih barier, temveč predvsem zaradi nezadostne infrastrukturne opremljenosti teh krajev, saj bi povečan pritisk na šole, zdravstvene ustanove, vrtce itd. lahko dejansko pomenil padanje kakovosti življenja matičnega prebivalstva.« 
Poseljenost na robu prestolnice se je spremenila, dom za 203 azilante pa je postal pretesen in zato je azilni dom tako dobil še dve osrednjeslovenski izpostavi: prvo v Kotnikovi ulici v središču Ljubljane, drugo v nekdanji vojašnici v Logatcu. 
Za prehrano ter varnost so na ministrstvu za notranje zadeve v zadnjega tri četrt leta izvedli vrsto razpisov ter razdelili mešanico davkoplačevalskega in evropskega denarja. Med zadnjimi podpisanimi je bila pogodba za varovanje »prosilcev za mednarodno zaščito in oseb s priznano mednarodno zaščito« konec novembra lani s Fit varovanjem za 199.994,11 evra za center na Viču za osem mesecev.

Za obe izpostavi so že aprila lani z istim podjetjem podpisali pogodbo v vrednosti 627.529 evrov za dobo dveh let; doslej torej 827.523,11 evra za varovanje azilantov. K temu moramo prišteti še stroške za enoletno čiščenje doma in obeh izpostav, za katero bosta podjetji Cleaning iz Ljubljane in IGV Metal iz Komende skupaj prejeli 99.755,34 evra. 
Toda največ bo šlo za hrano: za »storitve menz ter storitve priprave in dostave hrane« bo notranje ministrstvo podjetju Sodexo odštelo 196.993,13 evra za pol leta, kar 1,114.458,23 evra pa gostilni in piceriji Nibi iz Sinje Gorice, ki bo dve leti hranila prosilce za azil v Logatcu. Za azilante na Viču kuhajo v tacenski policijski menzi. »Povprečna poraba na mesec za prehrano v azilnem domu Vič je v letu 2016 znašala 33.199 evrov,« navaja notranje ministrstvo, to znese slabih 400 tisočakov na leto.

Za obnovo pohištva in oken v Kotnikovi so plačali 16.830,70 evra, potrebovali so tudi strokovnjake za »izvajanje prevajanja in tolmačenja v postopkih priznavanja mednarodne zaščite za arabski jezik«: Kamničan Mohamed Sheikha, Emad Mirah iz Grosupljega, Ghassan Sheikha iz Stahovice, Ljubljančana Wasim Alkhatib in Samir Amarin ter podjetje Naftal invest iz Škofljice za triletne prevajalske storitve prejmejo skupaj okroglih 420.000 evrov.

Ministrstvo zahteva halal

Pogodbe države morajo biti sklenjene po standardih, ki jih svojim socialno ogroženim državljanom ne more privoščiti niti v sanjah: tako za prevoz velja standard izpušnih plinov EURO5, v odstotkih so opredeljena razmerja uravnotežene hrane, poleg tega bo moral izvajalec »po standardu naročnika (za določeno hrano) zagotoviti dokument, ki je vezan na standard halal«.

Ker standard hahal ni vsakdanji v Sloveniji, smo notranje ministrstvo zaprosili za razlago. 
»Živila, označena kot halal, ne smejo vsebovati svinjine ali izdelkov iz nje, prav tako ne smejo vsebovati krvi. V konkretnih pogodbah gre za certifikat oz. potrdilo o registraciji, kar pomeni, da so proizvodni obrati, živilski objekti, klavnice... pregledani in odobreni za proizvodnjo halal izdelkov,« pojasnjuje Sabina Langus Boc z notranjega ministrstva.

Če potegnemo črto in seštejemo: samo na notranjem ministrstvu so za azilante v slabem letu namenili 3,073.948,51 evra. Toda resnična težava ni v azilantih, ampak v državi, ki svojim socialno ogroženim državljanom niti približno ne zagotavlja takšnih standardov.