KRANJ – Ko je Nika Leben, lastnica več kot 70 eksotičnih živali, v kulturni dom na obrobju Kranja razstavila del svoje razkošne živalske druščine, je s seboj prinesla tudi kup zanimivih zgodb. Tem so z zanimanjem prisluhnili vsi, ne le najmlajši.
»Poslovilno razstavo pripravljam zato, ker se iz Stražišča pri Kranju počasi selim v Krško. Selitev zahteva veliko načrtovanja in dela, saj je treba za vse živali urediti primerne terarije, v Krškem pa urejamo tudi toplo sobo. Moja velika želja je, da bi nekoč uredila mali živalski vrt,« je ob selitvi z Gorenjskega napovedala biologinja in lastnica pestre živalske zbirke Nika Leben, ki bo v prihodnjih tednih, morda mesecih, podobno razstavo postavila tudi v Krškem.
No, nekaj živali bo v Stražišču pri Kranju ostalo tudi po selitvi biologinje, ki je v družbi svojih hišnih ljubljenčkov že pri mnogih premagala strah pred kačami in njim podobnimi živalmi. »Moja hči Maruša, ki je po izobrazbi veterinarski tehnik, ostaja v Kranju. Ona že ima nekaj svojih živali. Veseli me, da je zelo aktivna članica našega društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo,« najmlajšo hčerko pohvali Lebnova. Omenjeno društvo dvakrat na leto, aprila in oktobra, v Ljubljani pripravlja dobro obiskano razstavo eksotičnih živali. »Doslej so bile razstave na biotehniški fakulteti, ker sem bila zaposlena. Letos pa bosta razstavi prvič v prostorih srednje veterinarske šole v Ljubljani,« napove Nika Leben.
Ko je v domačem Stražišču na ogled postavila svoje kače in pajke, tisočnoge in bradato agamo, hrošče, modrojezičnega skinka in še kaj, se je v dvorani kulturnega doma izmenjalo na stotine obiskovalcev. Mnogi med njimi niso vedeli, da v njihovi soseski, in to v hiši, ki se po zunanjosti prav v ničemer ne razlikuje od drugih, živi tako veliko eksotičnih živali.
Dihur na antibiotikih
Ko je Nika iz terarija vzela tigrastega pitona, je otrokom, ki so bili bolj pogumni od odraslih obiskovalcev, med drugim povedala: »Ime mu je Tiger. Prihaja iz zavetišča. Iz zavetišča je tudi bradata agama, ki so jo predlani našli v Ljubljani.« Lastniki so se torej naveličali kač in kuščarjev? »No, prej bi rekla, da so jim nekatere živali ušle. Vsaj za bradato agamo sklepam, da je tako, kajti ta zares hitro teče in moraš biti zelo pazljiv, da ti ne uide,« je pojasnila Lebnova, medtem ko so otroci z zanimanjem opazovali zbrane živali in jih tudi fotografirali s telefoni, izposojenimi za deset minut iz očetovega žepa.
Poleg različnih vrst kač, za katere v novem domu še urejajo terarije, se v Krško selijo še pajki, hrošči, kuščarji, žabe, dihurji, podgane in še kaj. Kot pravi Nika Leben, so imeli v otroštvu pogosto doma živali, ampak čisto vsakdanje: mucke, ptičke, ribice. Nemara jo je ravno ljubezen do živali popeljala do študija biologije in pozneje do dela na fakulteti, kjer je bila v preteklosti laborantka in nato asistentka. Tam je sogovornica spoznala lastnike eksotičnih živali, eden od študentov pa ji je nekega dne prinesel kačja jajčka, iz katerih se je izvalilo 18 kačic. Eno je obdržala in ta, kača po imenu Sivček, je bila prva v zbirki eksotičnih živali. Danes Nika skupaj z družinskimi člani, ki so do njene strasti kajpak zelo razumevajoči, skrbi za pisano zbirko eksotičnih živali, v njenem domu pa je prostora tudi za druge živalce. »Doma imamo tudi dihurja, a ker mu moramo zdaj dajati antibiotike, ga seveda ni na razstavi,« še enega od članov pestre živalske druščine opiše lastnica, ustanoviteljica in predsednica Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo.
Ker bi rada pregnala strah, ki se ob omembi kač in kuščarjev nariše na obrazu marsikoga, pripravlja različne delavnice, naravoslovne dni in tabore, na katerih mladi spoznavajo del njene pisane zbirke. »Pripravljamo tudi manjše razstave po Sloveniji, v tujini pa obiskujemo sejme,« še en del ljubezni do plazilcev, ki je v zadnjih letih prerasla v delo, opiše biologinja.