GORNJI LAKOŠ – Če bi se kak birokrat, ki v topli pisarni pripravlja zakonodajo, tu in tam odpravil med ljudi, bi morda imeli dostojnejše zakone – zlasti tiste s področja sociale. Mi smo se odpravili v lendavski konec dežele, in sicer v Gornji Lakoš, kjer v borni hišici prebivata 21-letna Betina Breglec ter njena 55-letna mati Terez. Čeprav že tako nista zdravi, ju zadnja leta pesti še skrb zaradi hiše, v kateri živita. Čeprav dobesedno životarita in čeprav nista krivi za svojo žalostno usodo, so ju birokrati postavili pred dejstvo; če do 5. januarja 2017 ne zbereta 4700 evrov, bodo Sveti trije kralji postali dan, ko bosta pristali pod vedrim nebom. Njun dom bo namreč veljal za zarubljenega, iz njega pa se bosta morali izseliti.
Imata le eno tretjino
Terez in njeni edinki Betini, ki je izučena za lesarko in kuharsko pomočnico, ni bilo nikoli z rožicami postlano, a se je njuna travma še posebno poglobila leta 2010, ko je po srčnem infarktu umrl mož in oče Anton. Res je tudi sam bolehal in je delal le polovični čas, a je bilo vseeno nekoliko lažje, pa tudi posegov sorodnikov oziroma dedičev na domačo hiško, kjer ni tekoče vode ali stranišča, ni bilo.
»Sledilo je mnogo neprespanih noči. Po očetovi smrti sva ostali v hiši, ki je bila v njegovi lasti do ene tretjine. Preostala lastnika pa sta stric Šandor Madjar in teta Julijana Balla, ki je svoj delež prodala sosedi Veroni Žagar, in zdaj sploh nismo v dobrih odnosih. Najprej je trdila, da bo svoj delež prepustila meni, a si je premislila in iz očitnega nagajanja svoj delež prodala sosedom, saj je trdila, da tako in tako z mamo nimava niti za hrano, kako bi potem lahko odkupili njen delež. Zakaj ni nama v nakup ponudila svojega deleža?« se žalostno sprašuje Betina, ki bi rada delala in si kaj zaslužila, tako kot njena mati, toda kaj ko zaposlitve zanju ni. Pred kratkim jima je še sodišče izdalo odločbo, po kateri morata, če želita ostati v hiši, stricu in sosedi plačati 4700 evrov. »Glede na to, da sva prejemnici denarne socialne pomoči, je jasno, da tega ne bova zmogli. Za mnoge to sicer ni posebno velik znesek, za naju pa je nerešljiva uganka. Kje naj najdeva toliko denarja, če niti za osnovne stvari nimava in životariva brez vode, kopalnice, stranišča? Z Betino pa imava zdravstvene težave,« se priduša Terez.
|
Ko piha veter, podpreta okno
»Tudi v hiši je nevarno spati, saj ko piha veter, morava podpreti okno v kuhinji, da se ne bi podrlo, enako je pri vratih, stropu in stenah, ki razpadajo. Kaj vse bi bilo treba postoriti, midve sva pa postavljeni pred dejstvo, da bi morali zbrati 4700 evrov, da bi postala hiša, ki leži na 14 arih zemljišča, najino lastništvo. Trudiva se po najboljših močeh, živiva skromno in verjameva v dobrosrčnost in pripravljenost ljudi pomagati sočloveku v stiski. Želiva si predvsem, da bi se najine bivalne razmere toliko izboljšale, da bi lahko normalno zaživeli. Zato prosiva vse, ki nama lahko pomagajo pri zbiranju denarja, s katerim bova sosedom in sorodnikom poravnali dolg ter prevzeli lastništvo nad hišo, naj to storijo. Šele takrat lahko poskušamo hišo vsaj toliko obnoviti, da bo primerna za bivanje.« Tako pa živita od socialne pomoči, Betini pripada 200 evrov, njeni materi pa kakšen več. Uspeva jima vsaj poravnavati položnice, nekaj malega jima ostane za hrano, a nad njima torej visi pretnja z rubežem oziroma izselitvijo. A četudi bosta smeli ostati v hiši, ju čaka nadaljevanje pekla, saj če jima zamrzne še edini vir vode, črpalka pred hišo, bosta morali za vodo za pitje, kuhanje, umivanje in pranje posode ter perila prositi sosedove. V hiši nimata stranišča, ampak ga imata zunaj, tako rekoč v naravi, tam pa ju napadajo podgane. »Najhuje je zvečer in ponoči, ko si morava obuti visoke gumijaste škornje, da naju ne pogrizejo,« pove Betina.
Na centrih za socialno delo Lendava in Murska Sobota so nam zatrdili, da poskušajo na vse načine pomagati, a imajo tudi sami omejene možnosti. Kljub temu Tadeja Horvat iz CSD Lendava in Erna Fišinger iz CSD Murska Sobota pravita, da bodo še naprej spremljali dogajanje in naredili vse, kar bodo lahko oziroma kar jim zakonodaja dovoljuje. Tudi Natalija Gomzi Jablanovec z Območnega združenja RKS v Lendavi pravi, da Breglečevima pomagajo po svojih zmožnostih, in doda, da bodo pozneje, ko in če bo hiša sploh prešla v njuno lastništvo, poskušali s pomočjo sponzorjev in donatorjev urediti hišo, kopalnico, vodovod ter druge reči, ki jih Betina in Terez nujno potrebujeta za človeka dostojno življenje.
Morebiti tudi z vašo pomočjo, dragi bralci, predvsem pri zbiranju nujnih 4700 evrov za odkup hiše!
S sorodnicami niso v dobrih odnosih
Da bi preverili trditve Betine in Terez Breglec, smo poklicali tudi Betinino teto Julijano Balla, ki živi v sosednji vasi v Dolnjem Lakošu, a zadeve ni hotela komentirati, »ker da s sorodnicama niso v dobrih odnosih«. Po njenih besedah so se ti skrhali že takoj po smrti njenega brata Antona. Kot pravi, nikoli ni obljubila, da bi nečakinji podarila svoj delež hiše. Dodala pa je, da ni vedela, da se morata njena svakinja in nečakinja januarja izseliti.
