PODPRVAK

FOTO: Vsaka napaka je lahko usodna

Objavljeno 18. junij 2017 10.08 | Posodobljeno 18. junij 2017 10.09 | Piše: Mojca Marot

Jadralni padalec Matjaž Sluga je svetovni podprvak v natančnem pristajanju. Srebrno odličje je osvojil med 147 tekmovalci iz 28 držav na svetovnem prvenstvu v Albaniji.

Družina ga podpira.

Aktualni evropski prvak in član Društva za jadralno padalstvo Zlatorog Laško Matjaž Sluga iz Sevc pri Rimskih Toplicah je doslej naslov državnega prvaka osvojil že devetkrat. »Leta 2012 sem prvič tekmoval v svetovnem pokalu, kjer sem v skupnem seštevku tudi osvojil drugo mesto. V tistem letu sem postavil tri najboljše rezultate na svetu, saj sem po štirih serijah pristal na dveh, po petih na štirih in po šestih serijah na devetih centimetrih. V svetovnem pokalu sem nastopal še leta 2015, ko sem prav tako osvojil skupno drugo mesto, in lani, ko sem pristal na tretjem. No, letos sem zmago zgrešil le za centimeter,« strne nekaj svojih največjih uspehov v karieri 42-letni Matjaž Sluga, ki mu je Letalska zveza zadnja tri leta vselej podelila priznanje za najboljšega športnika v disciplini natančno pristajanje.

»Tudi pred dvema letoma sem prejel priznanje za najboljšega športnika Letalske zveze Slovenije, istega leta pa dosegel tudi prvi uradni svetovni rekord v zaporednih letih pod pet centimetrov v osmih serijah,« še pove Sluga, ki zadnjih pet let uspešno sodeluje s češkim proizvajalcem padal Gradient in njihovim direktorjem Ondrejem Dupalom. »Trenutno letim z njihovim jadralnim padalom Bright 5. Dragoceno pomoč mi dajeta tudi Občina Laško in Letalska zveza Slovenije,« ne pozabi poudariti Sluga.

Popolni samouk
Atletika, predvsem tek je bil tisti, ki je bil Matjažu blizu še v osnovni šoli, zlasti pa v osmem razredu, ko je osvojil drugo in tretje mesto na državnem krosu v Ljubljani. »In še danes ponosno hranim tisti dve osvojeni medalji,« pravi. In prizna, da ga je zanimalo tudi smučanje, a se je na koncu vpisal v tehniško gimnazijo, naravoslovna smer. Pri rosnih šestnajstih je že začel leteti.

»Takrat, leta 1990, je bilo jadralno padalstvo pri nas še v čistih povojih. Kar se tega tiče, sem bil popolni samouk. Fantje smo leteli z bližnjega Kopitnika pa tudi Lisce. In tudi padala takrat še niso bila kdo ve kako kakovostna. Ampak do danes se nikoli nisem resno poškodoval niti padel,« pravi naš sogovornik, ki se je letenja učil s prijatelji. »Res pa je, da je pri jadralnem padalstvu lahko vsaka napaka hitro usodna. In da so meni vcepili veliko strahospoštovanje do tega športa. In pravilo, da se nikoli ne sme leteti med 10. uro dopoldne in 17. popoldne zaradi aerodinamike, ki vlada v zraku, saj bi se lahko padalo tudi zaprlo.« Isto leto, ko je začel leteti, so se že začela tudi tekmovanja v natančnem pristajanju, kar je bilo videti tako, da so na tla postavili karton, da se je vedelo, kam se usmeriti.

Padala menjuje skoraj vsako leto
Ko ga pobaramo, ali se mu zdi ta šport nevaren, ne nazadnje se je še nedavno smrtno ponesrečil izkušeni jadralni padalec Jože Veldin iz Murske Sobote, Matjaž pove: »Nesreče se dogajajo povsod, tudi v tem športu. Nevaren je ta šport zato, ker je poleteti s padalom pravzaprav zelo preprosto. Na začetku moraš imeti ob sebi le nekoga, ki se na to spozna, pa sta lahko že v eni uri v zraku. Če ima kdo preveliko željo leteti, to lahko postane nevarno. Sploh če pri tem ne upošteva aerodinamike. Res je tudi, da več kot znaš, več si upaš, kar je tudi lahko nevarno.«

Sicer pa Matjaž, kot vsi športniki, ogromno trenira, da ohranja prednost pred konkurenco. Ker ima kategorizacijo svetovnega razreda, upa, da bo morda dobil zaposlitev v Slovenski vojski ali policiji. »Na seznamu sem, a je težko priti zraven,« odkrito prizna Rimljan, ki si vsakdanji kruh služi kot šofer avtobusa. In v Laškem vsak dan vozi šolarje. To pa zato, ker lahko to delo opravlja zgolj dopoldne, medtem ko se popoldne prelevi v očeta, ki opravi veliko gospodinjskih del. Matjaževa žena Janja je poslanka v državnem zboru, vendar obveznosti uspešno usklajujeta in jima gre odlično, saj razumeta drug drugega. Sicer pa je v 27 letih, kolikor se ukvarja z letenjem, zamenjal že več kot 20 padal. »Ta menjujem skorajda vsako leto. Zadnjih pet let sodelujem s češkim podjetjem, ki mi pomaga pri nakupu novih. Padalo 300 do 400 ur leti brez težav, sam pa že po 50 urah čutim, da ni več vse tako, kot bi moralo biti. Za vrhunske rezultate pač mora biti tudi oprema vrhunska, sicer stoodstotna pripravljenost nič ne pomaga,« še pove naš sogovornik, ki je še vedno član Društva za jadralno padalstvo Zlatorog Laško.

Deli s prijatelji