DOBRODELNO POTOVANJE

FOTO: Vlak upanja za mladega Patrika

Objavljeno 27. april 2017 22.45 | Posodobljeno 27. april 2017 23.03 | Piše: Jaroslav Jankovič

Na dobrodelnem potovanju zbrali denar za zdravljenje 18-letnika iz Metlike. Povabilu kraljice metliške črnine 2016 se je odzvalo 230 ljudi dobrega srca.

Stari oče obolelega Patrika Jožef, mati Klaudija in oče Mladen so iz rok predstavnice RK Metlika Zalke Klemenčič, Jane Štajdohar in župana Metlike Darka Zevnika prejeli ček v vrednosti 3600 evrov.

LJUBLJANA – Po kakih osmih letih sem minulo nedeljo spet sedel na vlak. Za Belo krajino, tja dol v deželo steljnikov, Kolpe in zalih plešočih in pojočih deklet v belem se nisem še nikoli peljal po tirih. Kljub vsemu tisti občutek vlaka, ki pelje daleč, daleč, ni nikoli ušel iz spomina. Nekaj let sem stanoval v hiši ob tirih, piski vlakov me niso nikoli motili.

A tokrat je bilo že na postaji veselo, saj nas je na peronu sprejela kraljica metliške črnine 2016 Jana Štajdohar, dekle z nasmehom v bordo rdeči obleki in s krono na glavi. Z vlaka je prihajal zven harmonike, mladi Belokranjec in Belokranjka pa sta nam ponudila pristno belokranjsko pogačo.

Kar 230 bralcev Slovenskih novic in drugih ljudi dobre volje in srca se je odzvalo povabilu Jane Štajdohar, naj prisedejo na nedeljski vlak in z nakupom vozovnice pomagajo 18-letnemu Patriku Malatestiniću iz Metlike. Pred tremi leti je zbolel za kostnim rakom, le nekaj dni po dopolnjenem 16. letu so mu postavili diagnozo ewingov sarkom, ki se mu je letos februarja ponovil že tretjič.

Težko si je predstavljati, kako človek sprejme tovrstno naznanilo, a oče Mladen in mama Klaudija ter sestra Tija niso obupali. Naredili so vse za svojega sina in brata, a v treh letih porabili vse prihranke, zato so sprejeli pomoč.

Harmonika in pogača

Harmonikarja Tadej Žagar in Jože Skubic sta na vlaku lahkotno raztegovala mehove. »Boste pogačo?« je vprašala mladenka v belem, članica mladinske folklorne skupine Dragatuš. Malce me je presenetila: »Oni z belokranjcem pride za mano,« se je nasmehnila. Vzel sem košček pogače, tistega z belokranjcem pa nisem takoj razumel.

»Katarina mi je ime,« je povedala mladenka v črnem, ki je hodila za vinarjem s košaro, polno steklenic. Sveže belo vino belokranjec za dober nedeljski dan se je prileglo. Na vlaku je vsak dobil svoj stekleni, pecljati kozarec, in ne plastične kupice, zato si organizator zasluži posebno pohvalo. Potem ko smo pobrali skupino v Novem mestu, je vlak zadihal proti Semiču, kjer smo imeli enourni postanek.

Polnih 106 let je preteklo, odkar je v Belo krajino pripeljal prvi hlapon. Železniška postaja rahlo dvignjena, Semič z razpršenimi hišami med drevesi kot na dlani, svetle lise v gozdu so izdajale mlada drevesa, ki danes rastejo, kjer so bila nekoč žitna polja in travniki. A belokranjska pesem je ostala. Na štantih lokalnih gostincev, vinarjev, kmetov smo poskusili sladko ajdovo potico. Ustavili smo se pri kanapejčkih z okusno ocvrto postrvjo, grižljaj smo zalili z lokalnim penečim se vinom. Na peronu se je v ritmu lokalnega ansambla zavrtel prvi par, nato drugi in še tretji... doživeli smo kratko dopoldansko veselico.

Do Črnomlja je vlak potegnil v desetih minutah. Na peronu so se zabliskale bele postave Mladinske folklorne skupine Dragatuš. Fantje so se postavili po soldaško v desetino in zapeli, za njimi dekleta v lahnem koraku, nato je vsak svojo objel okoli pasu in jo zavrtel, da so jim krila pravljično zaplesala.

Poskusili smo belokranjsko šaro, tradicionalno na masti prepražijo sesekljano čebulo in česen, dodajo slanino in na kocke narezano rumeno kolerabo, rdeč in rumen korenček ter zalijejo s kostno juho.

Spet smo za 15 minut sedli na vlak, ki je odbrzel proti Metliki, kjer nam je s pesmijo dobrodošlico izrekla pevka Martina Mravinec. Prijal je kratek sprehod do vinske kleti KZ Metlika, kjer je doma metliška črnina, ki jo Belokranjci posebno častijo. Povabili so nas v dvorano in nam postregli z golažem restavracije Štajdohar, vina in belokranjsko pogačo za poobedek pa je priskrbela klet. 
Popeljali so nas po 130 metrov dolgem kletnem hodniku s sodi, kjer hranijo vino. Prav vsak ima na licu lesorez belokranjskega življenja, trgatve, plesa...

Nastopil je svečani trenutek. Jana Štajdohar je vsem prisotnim povedala, da so udeleženci potovanja Z vlakom v Belo krajino z nakupom vozovnic za obolelega Patrika in njegovo družino zbrali 3600 evrov. Patrikovi materi Klaudiji in očetu Mladenu se je na podelitvi pridružil tudi stari oče Jožef, ki prav tako stoji Patriku ob strani. Zbiranje za Patrika nadaljujemo tudi prek Krambergerjevega sklada Slovenskih novic.

Druženje se je nadaljevalo v ritmih Tamburaške skupine Melos in glasbene skupine Sopranos. Ob šestih smo posedli na vlak in v miru in z lepimi občutki odpeljali proti Ljubljani.

Za konec povejmo, da je bila nosilec dobrodelnega potovanja Z vlakom v Belo krajino kraljica metliške črnine 2016 Jana Štajdohar, skupaj s TD Vigred Metlika, in v sodelovanju s Slovenskimi železnicami, območno organizacijo RK Metlika in vsemi tremi belokranjskimi občinami. Slovenske novice so bile medijski sponzor potovanja. Častni pokrovitelj je bil predsednik republike Borut Pahor

Deli s prijatelji