V zadnjih letih skorajda ne mine poletje, da se kje na severovzhodu Slovenije ne bi pojavili nenavadni žitni krogi. Ko je Vlado Vlaj iz Šalamencev v torek prišel iz službe – bilo je okoli 17. ure –, se je odločil za žetev pšenice na svoji približno hektar veliki njivi ob cesti proti Brezovcem. A takrat ju je skupaj z ženo Natašo presenetil znanec in jima sporočil, da je v pšenici izoblikovanih nekaj žitnih krogov. Želi so vseeno, čeprav se je temperatura tisti dan povzpela vse do 37 stopinj Celzija, a Vlado je bil že prej dogovorjen z lastnikom kombajna Štefanom Severjem iz bližnje Gorice.
Slednji nam pove, da že od davnega 1969. žanje s kombajnom in da je pogosto naletel na takšne in drugačne »zanimivosti« v žitu. »Ne verjamem v nadnaravne pojave, prej so to potegavščine posameznikov in družb, ki nimajo kaj pametnega početi,« meni Štefan. Temu pritrjuje tudi lastnik njive, ki je ostal brez približno četrtine krušnega žita. »Ni mi jasno, kako sta nastala dva velika kroga, ne verjamem pa, da bi kdo prišel po zraku in po opravljenem spet odletel,« nam v smehu razlaga Vlaj in doda, da se je nekdo z njim očitno pošalil. A je moral biti zelo natančen. Ko sta se namreč s sodelavcem napotila do sredine krogov, so se njune sledi takoj poznale, klasje je bilo poležano. Storilčevih sledi ni bilo nikjer zaznati. Kot zanimivost, krogi se niso videli s ceste, ampak so jih opazili z bližnjih bregov in s traktorja ali kombija.
Boljša tehnologija, natančnejši krogi Žitni krogi se na naslovnicah časopisov pojavljajo že vse od leta 1970. Sprva so bili precej preprosti in vsaj za nekatere so šaljivci priznali, da jih je ustvarila človeška roka ali noga. Sčasoma pa so postajali vse kompleksnejši. Čeprav je še zmeraj uganka, kako nastajajo, pa je dr. Richard Taylor, direktor inštituta materijske znanosti v Oregonu, prepričan, da so jih ustvarili ljudje in da pri tem uporabljajo najnovejšo tehnologijo – mikrovalove. Ena od ekip, ki je proučevala možnost nastanka žitnih krogov, je ugotovila, da lahko s 120-voltno baterijo in mikrovalovko zelo hitro režejo vzorce v žitno polje, rezultat pa je tako rekoč identičen preostalim kompleksnejšim primerkom. Dr. Taylor je prepričan, da je moderna tehnologija (GPS, mikrovalovi in laserji) zamenjala starejše metode ustvarjanja žitnih krogov (vrvi, deske in celo barski stoli). V šali je še dodal, da imajo mezemljani verjetno pametnejša opravila, kot je uničevanje žitnih polj. |
Turistična zanimivost?
Na Vlajevi njivi imajo krogi premer nekaj deset metrov, a redki verjamejo govoricam, da bi bili povezani z neznanimi letečimi predmeti. Več jih meni, da nekdo to dela zato, da bi prekmurski žitni krogi postali turistična atrakcija. Najbolj verjetno je, da so se neznanci pošalili in pohodili ali kako drugače povaljali pšenico, tako da so nastali lepi koncentrični krogi.
Morda velja omeniti še dva primera žitnih krogov iz Porčiča pri Sv. Trojici, kjer je tudi nekaj simbolike. Legenda namreč pravi, da so se na območju sedanje trojiške cerkve pojavljale lučke, zato so na tem kraju zgradili mogočno cerkev. Ljudje nenavadne lučke še vedno opažajo – nazadnje leta 2011, ko so se dvakrat pojavili trije žitni krogi v različnih kombinacijah. »Prav gotovo gre za simbolična sporočila ali bolje opozorila, da človeštvo trenutno ni na pravi poti, dobivamo pa jih od bitij, ki so krepko pred nami, predvsem duhovno oziroma moralno,« so prepričani nekateri.