»Spomini so lepi, pogrešamo ga,« so enotni, tega svoj čas v slovenski košarki ni bilo, prijatelji in košarkarski sopotniki žal prehitro preminulega Vojka Herksla. Ljubljančan je umrl 1. avgusta 2007, na poti na Kamniško sedlo ga je v 48. letu izdalo srce. »Večina pride na pogreb in se spomni človeka. Potem pa se to v 95 odstotkih pozabi. Vojka Herksla pa nis(m)o pozabili, tudi deset let po njegovi smrti ne. To je veliko priznanje za Hekija,« je spoštljivo pristavil nekdanji predsednik Košarkarske zveze Slovenije Dušan Šešok, ki je bil eden od trideseterice, ki se je v začetku avgusta zbrala v spominskem parku v Kamniški Bistrici (tam je Vojkovo spominsko znamenje) in se z vencem in svečko spomnila košarkarskega sopotnika in prijatelja. Odšli so tudi na njegov grob na ljubljanskih Žalah, kjer počiva z mamo in bratom. Druženje je košarkarska druščina nadaljevala pri Vojkovem prijatelju Marjanu Kocmanu - Kukiju iz Zlate kaplje, ki je zbrane gostil v Domžalah pri bazenu.
»Vojko je bil pravi prijatelj, predvsem pa zelo dosleden in načelen. Ko bi danes videl stanje v slovenski košarki, bi se zjokal,« meni njegov zaupnik, tudi priznani mizar Franci Zavodnik. »Z Vojkom, Stanetom Trbovcem in Ivom Zorčičem smo bili Olimpijina opozicija. V Tivoliju smo se dobivali ob nedeljah dopoldne,« nadaljuje obujanje spominov Zavodnik. Rad se spomni, kako jo je znal Heki zagosti šefom košarkarske zveze. »Med letnimi skupščinami je na telefonu skril svojo številko in klical tedanjega generalnega sekretarja Iztoka Remsa,« v smehu doda Zavodnik, ki je vedel, da ima Vojko težave s srcem. »Hotel je prodati stanovanje v Ljubljani, se odseliti na Notranjsko in imeti svoj ranč ter apartmaje. Smrt mu je prekrižala načrte,« še doda Franci. Sergej Ravnikar se je spomnil torkovih teniških dvobojev v Domžalah, kjer je Heki želel tudi na tenisu uveljaviti svoj prav. »Če je bil avt, je trdil, da ni bil, in obratno,« Ravnikar še doda.
