LJUBLJANA – Na javnem arhitekturnem natečaju za novo Narodno in univerzitetno knjižnico (Nuk) je ocenjevalno komisijo prepričal avtorski tim Bevk Perović arhitekti. Prvonagrajeni projekt izpolnjuje vse programske zahteve, pozornost pa najbolj vzbuja način, kako predstavlja univerzo v mestu in državi. Ta je primerljiv s simbolično močjo bližnje Plečnikove knjižnice.
Zadovoljni z izbiro
Ocenjevalna komisija je ugotovila, da velika večina predlogov obravnava konstrukcijo stavbe kot manj pomemben del projekta, ne pa kot temelj arhitekturnega reda, merila, ritma in s tem kot izhodišče zunanjega izraza in oblikovanja notranjega prostora. Prvonagrajeni projekt je, kot so sporočili z Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, tudi v tem pogledu izjema.
Projekt v izhodišču ne prisluhne samo arhitekturnemu in arheološkemu kontekstu, temveč v ospredje postavi vlogo nove knjižnice kot jedra univerzitetne mreže in mestnega življenja v celoti. Z mislijo na večinske uporabnike nove knjižnice, torej študente, stavbo odpre z vhodom nasproti Filozofske fakultete, vhod z Emonske pa poišče navezavo s Plečnikovo knjižnico. Osrednjo čitalnico oblikuje kot sodoben, razgiban prostor z različnimi vrstami manjših čitalniških prostorov in mest, hkrati pa jo spremeni v veliko »sobo knjig«.
»Projektna rešitev, ki pretežno upošteva konservatorska priporočila, predvideva arheološko etažo kot vhodni nivo, v katerem je lociran del javnega programa knjižnice. Upoštevanje rimskih ostalin se izraža v prostorski zasnovi stavbe, ki v skladu s pogoji natečaja mestni ulici s križiščem ohranja prosti, pa tudi v zastekljenih prostorih, postavljenih med rimske zidove v notranjosti inzul,« je med drugim ocenila komisija.
Drugo nagrado so prejeli: Matej Blenkuš, Miloš Florijančič, Tomaž Mlinarič, Mitja Zorc. Tretjo nagrado so prejeli avtorji Ravnikar Potokar Arhitekturni Biro d.o.o. Priznanje je prejel: Carlos Meri Cucart, architect and civil engineer (arhitekt in gradbeni inženir). Znižano priznanje so prejeli trije, in sicer prvo Marko Studen s soavtorji, sodelavci in svetovalci, drugo Jordi Hildago Tane, tretje pa Johan Kramer, Johannes Löbbert, Maša Prinčič, Jakob Meves. |
Prijavljenih kar 120 projektov
Ker so različne funkcije knjižnice ločene druga od druge, to ne omogoča le preprostega prehajanja iz enega sektorja v drugega, ampak tudi prožnost z vidika prihodnje uporabe in glede razvoja projekta. »Glede na nedoločno prihodnost knjižnice v digitalni dobi vgrajena prožnost povečuje prilagodljivost knjižnice različnim načinom uporabe, hkrati pa ji omogoča optimizacijo vloge javne ustanove, ki je na široko odprta družbi,« piše v opisu zmagovalnega projekta.
Komisija se je strinjala, da bo s prvonagrajenim natečajnim projektom za Nuk II Ljubljana pridobila sodoben, tehnološko moderen in uporabno fleksibilen objekt knjižnice, ki združuje izvirne arhitekturne in urbanistične kakovosti s spoštljivim odnosom do kulturne dediščine.
Natečaj za Nuk II je naletel na velik odziv ne le domače, ampak tudi mednarodne strokovne javnosti. Mednarodna strokovna komisija je ocenjevala 120 prispelih elaboratov.
Gradnja se vleče že več kot dve desetletji
Za izgradnjo nove stavbe nacionalne knjižnice je bila že leta 1989 izbrana rešitev arhitekta Marka Mušiča s sodelavci, vendar do realizacije ni prišlo. Po večkratnih menjavah in spremembah projektne dokumentacije je visokošolsko ministrstvo kot investitor projekta ocenilo, da je izbrani projekt arhitekturno, oblikovno, vsebinsko in funkcionalno vprašljiv. Vlada je decembra 2009 soglašala s predlogom ministrstva za razvezo vseh pogodb in pripadajočih aneksov v zvezi z gradnjo, ministrstvo pa je nato decembra lani objavilo nov mednarodni arhitekturni natečaj.
