LJUBLJANA – V začetku meseca so v Živalskem vrtu Ljubljana neznani zlikovci zažgali otroška igrala na igrišču Začaran gozd. Da se požar ponoči ni razširil na lesena bivališča živali in na mešani gozd, se imamo zahvaliti nebu, saj je prav tisto noč nad Slovenijo poslalo dež, ki je nočnemu oskrbniku pomagal pogasiti nevarni požar.
Kot nam je povedala biologinja in pedagoška vodja ZOO Ljubljana Irena Furlan, si zaposleni v ZOO ne upajo niti predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi se ogenj res razširil in bi iz kletk pobegnile živali. Mimogrede, v neposredni bližini igral imajo svojo ogrado tigri.
Spomnimo, kako so pobegle divje živali napadale ljudi v poplavah v Tbilisiju v Gruziji, med njimi je bil tudi beli tiger, umrlo je nekaj ljudi. Furlanova je še povedala, da je nepridiprav povzročil za najmanj 2000 evrov škode. Nadejajo se zavarovalniške odškodnine, žal pa bo igrišče, ki ga je postavilo priznano švicarsko podjetje, zaradi ožganih debel in mrež vse do sanacije zaprto.
V živalskem vrtu imajo te dni v letos že četrtem vročinskem valu ogromno dela z oskrbovanjem živali, zlasti tistih, ki so doma na severu v hladnejših krajih.
Trenutno je v njem 500 osebkov 120 vrst živali. Za vročino so najbolj občutljive žuželke in dvoživke, se pravi krastače, zelene žabe, močeradi, ki potrebujejo stalno vodo. Zato jim prostore, če se temperature preveč dvignejo, občasno celo hladijo.
Prav tako so občutljivi plazilci, kače in kuščarji, ki so hladnokrvne živali in ne morejo uravnavati telesne temperature, zato morajo zanje posebej skrbeti. »Manj občutljivi so sesalci in ptiči, najmanj težav pa imajo seveda puščavske živali,« poudari Furlanova.
Pri oskrbi poleti velja nekaj osnovnih pravil: »Živali morajo imeti, kot tudi sicer, vseskozi svežo vodo, obroke jim popestrimo s sočno hrano, imeti morajo naravno senco, s tem v ZOO Ljubljana, ki je zelo gozdnat, nimamo težav, in četrtič, imeti morajo prostor, kamor se lahko zatečejo pred vročim soncem. Če se pojavi vročinski val, kot ga doživljamo ta trenutek, vsako žival obravnavamo posebej,« pojasni Furlanova.
Vročina odganja, senca privablja
Slonico Gango denimo večkrat na dan tuširajo. »Pripravimo ji tudi sladoled,« se nasmeji pedagoška vodja vrta. Sladoled? »Da, slonji sladoled. V vedro damo zelenjavo, zalijemo z vodo in vse skupaj zamrznemo.«
Divji prašiči bi težko zdržali brez vode, zato se jim ob vročini in suši slabo piše. »Pujsi se hladijo v blatu in vodi, ob suši voda izhlapi, zato jim jo dolivamo v mlako, da je bazen vselej na voljo.«
Šimpanzom prav tako pripravijo sladoled, morskim levom pa dajejo še zamrznjene ribe. »Gre za to, da se šimpanzi in druge živali s svojim posladkom tudi poigrajo, da se zaposlijo, tako kot v naravi.« Žirafam dajejo lubenice, tudi konje in papige pa vsak dan oprhajo.
V vročinskih valovih se količina hrane ne poveča, več dela imajo le oskrbniki živali, ki morajo bolj paziti na obroke. Nekatere živali zvečer krmijo pozneje.
Precej bolj vroči dnevi vplivajo na poletni obisk živalskega vrta: »Na obisk poleti vplivajo predvsem dež in vroči dnevi. Julija smo imeli zaradi vročinskih valov obisk malce slabši kot v preteklih letih, zdaj se spet povečuje.«
Ljubljanski živalski vrt na leto obišče okoli 240.000 ljudi. Njegov proračun po besedah Furlanove znaša od 1,5 do dva milijona evrov. »Živimo pretežno od vstopnin in nekaterih komercialnih ponudb, denimo praznovanje rojstnega dne v živalskem vrtu in podobno. Iz mestnega proračuna dobimo deset odstotkov.«
Vodstvo vrta ugotavlja, da se povečuje število tujih obiskovalcev, ki so navdušeni nad urejenostjo vrta, zlasti pa jih preseneti to, da je vrt tako rekoč v gozdu in da je veliko sence.
Novi stanovalci Junija se je skotil mladič dvogrbe kamele. Mlade imajo tudi pri alpakah, antilopah liči, jelenih, damjakih in gibonih. |