FOTO: V prazgodovinski vasi po njivi rijejo tudi gledalci

V majhni občini Razkrižje, ki šteje komaj 1350 prebivalcev, veliko stavijo na turistični obisk. Pri vse večji prepoznavnosti tamkajšnjega kulturnega in zgodovinskega bogastva sodeluje mnogo domačinov, nadvse dejavno je turistično društvo, vse skupaj pa povezuje želja, da bi čim več ljudi obiskalo nekoč skoraj pozabljene kraje tik ob slovensko-hrvaški meji. V občini, na čelu katere je že dolga leta župan Stanko Ivanušič, ki je, kot pravijo, močno zaslužen za vsestranski razvoj, se skupaj z občani trudijo ohranjati in predstavljati raznovrstno dediščino preteklosti.

Kraj, ki ga pisni viri prvič omenjajo pred nekaj več kot 500 leti, pa ima v resnici za seboj mnogo daljše življenje; v naselju Šafarsko je namreč lastnik zemljišča leta 1960 po naključju naletel na dragocen ostanek preteklosti, na kamnito ralo, kar je bilo znamenje, da so prvi ljudje tam živeli že v pradavnini. Med letoma 1979 in 1984 so na tem prostoru izvedli sistematična arheološka izkopavanja in odkrili predmete, ki pričajo o naseljenosti že v mlajši bakreni dobi. Arheološka odkritja so dokazovala, da je tam stala naselbina lesenih kolib, prepletenih s šibjem in ometanih z ilovico, koče pa so bile pokrite s trstičjem. Našli so tudi ostanke dveh peči, ene za žganje glinastih predmetov in druge za peko oziroma pripravo hrane. Strokovnjaki so ugotovili, da je naselbina stara okoli 5500 let, torej spada v čas 3500 let pred našim štetjem.

Na kraju tega dragocenega odkritja so pred nekaj leti Razkrižani skupaj s Pokrajinskim muzejem Murska Sobota rekonstruirali pravcato prazgodovinsko vas, muzej na prostem, kjer domačini za izletnike in turiste uprizorijo prikaz življenja pred 5500 leti.

Prijazni možak z gorjačo v roki

Naši predniki iz prazgodovinskega naselja so bili poljedelci, sejali so lan in žito, zrna so »mleli« s kamni in pekli kruh. Ukvarjali so se tudi z ribolovom, uporabne predmete so žgali iz gline, o čemer pričajo najdbe lončevine, večina orodja pa je bila kamnita.

Pod vodstvom tamkajšnjega turističnega vodnika Branka Gašpariča smo se odpravili na ogled predstave, za katero je scenarij napisal župan Stanko Ivanušič.

Prihod skupine je sprva močno vznemiril družino na pogled divjih ljudi, oblečenih v raševino. Ženski, ki sta se vrteli okoli peči, ob ognjišču pa sta sedela otroka in čakala, da se speče riba, sta začeli v nam nerazumljivem jeziku nekaj vpiti in kaj hitro se je iz gozda zaslišal moški glas. Nenadoma se je pred nami pojavil možak z gorjačo v roki in si začel z zanimanjem ogledovati skupino, v kateri je bila velika večina žensk. Njegova (pra)žena ni prezrla moževega spogledovanja in ga je brž nagnala. Skozi njihovo igro smo obiskovalci začeli spoznavati življenje nekoč. Prikazali so oranje s kamnitim ralom, ko pa se je v zemlji zataknilo, so za delo poprijeli tudi gledalci in predstava se je spremenila v praktičen preizkus nekdanjega težkega dela, hkrati pa ni manjkalo komičnih vložkov, da se je po prazgodovinski naselbini razlegal smeh in vladalo vsesplošno veselje. Ogledali smo si, kako je bilo nekoč videti pobiranje ptičjih jajc z drevesa, kako so oblikovali glino, kje so spali, pogostili so nas s sveže pečenim pirinim prakruhom in ribo.

Na koncu so okoli ognjišča zaplesali obredni ples in skupina obiskovalcev se je spontano pridružila ritmičnemu gibanju okoli ognja, potrkavali so s palicami ob palico in ob tem v ritmu mrmrali oziroma brundali nekakšen, recimo temu, prastari napev. Vsi skupaj, razkriški praljudje in obiskovalci.

Bilo je poučno, glasno in zabavno. Domačini igralci, člani Turističnega društva Razkrižje – Nevenka Žibek, Marija Makovec, Mirko Koščak ter otroka Alina in Nik –, so v tričetrturnem prikazu pradavnine poskrbeli za res prijetno doživetje. Ko smo se pogovarjali z njimi po predstavitvi prazgodovinskega življenja, so dejali, da so tam zato, da ljudje spoznajo nekaj novega, pa tudi zato, da se zabavajo. In vse to jim vsekakor uspeva. Razkriški »praljudje« so namreč vedno dobre volje.

Glede ogleda prazgodovinske vasi z živim prikazom starih časov ter vse v zvezi s spoznavanjem drugih krajevnih znamenitosti obiskovalci dobijo v Turistično-informacijskem centru Razkrižje.