FOTO: V gozdovih vsako leto več volkov

LJUBLJANA – Volkov v Sloveniji je vse več. Na Zavodu za gozdove Slovenije, na Biotehniški in Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani ter v društvu Dinaricum, so od julija 2015 do konca 2016 izvedli obsežno raziskavo o stanju in številu volkov v naših gozdovih. Kot nam je potrdil Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije, je analiza pokazala, da je v naših gozdovih Notranjske, Kočevske in Trnovskega gozda okoli 52 volkov, združenih v 10 volčjih tropov.

»Menimo, da je številčno stanje ugodno, zlasti smo veseli, da se je populacija volkov v zadnjih letih povečala.«

Zelo zadovoljen z več volkovi je tudi večji del javnosti, predvsem tisti, ki živijo v mestih, malo manj pa kmetje – živinorejci, zlasti rejci ovac, ki jim volk kolje drobnico.

Volkove šteli s tuljenjem

Ta raziskava je bila prva znanstvena ocena številčnosti volkov po zaključku projekta SloWolf leta 2013.

Po Černetovih besedah so v letih 2010–2013 opravili tri letne analize. Tako so jeseni 2010 ocenili, da imamo približno 37 volkov (od 34 do 42). V naslednjem letu se je število povečalo za 4 osebke, na 40 volkov (od 36 do 44), v letu 2012 pa je poskočilo na 46 (od 40 do 52).

V raziskavi 2015/2016 je poleg ožje ekipe pri spremljanju stanja volkov sodelovalo več kot 200 gozdarjev, lovcev in drugih prostovoljcev, so zapisali v poročilu za javnost.

Poudarjajo, da ugotavljanje številčnosti volkov na terenu ni preprosto, saj denimo trop volkov živi oziroma se giblje na 400 km2 velikem območju. Vsak trop živi na svojem teritoriju, ki ga brani pred sosednjimi tropi. Skoraj nemogoče jih je »šteti«, zato se tega lotevajo posredno. Poleti so člani Dinaricum s pomočjo prostovoljcev, gozdarjev in lovcev na območju volka oponašali volčje tuljenje. Ko nam je potrdil Černe, se volkovi v poletnem času pogosto odzovejo na oponašanje tuljenja. »Mladiči se oglašajo drugače od odraslih, zato smo tako lahko ugotovili lokacije legel in tudi število teh.«

Zbirali tudi vzorce urina

Jeseni in pozimi pa so opravili t. i. gensko vzorčenje, ko so zbirali vzorce iztrebkov, urina, dlake in sline, ki jo volkovi pustijo na svojem plenu.

Kako najdejo urin, iztrebke, slino..., smo povprašali biologa dr. Huberta Potočnika z biotehniške fakultete, ki se ukvarja z ekologijo živali. »Volkovi zelo intenzivno označujejo svoje območje z iztrebki in urinom. Iztrebke v glavnem najdevamo na križiščih gozdnih cest, vlak in podobno. Po obliki jih zlahka prepoznamo in, zanimivo, volčji iztrebek ima zelo specifičen vonj, zato tudi po tem.«

V raziskavi so skupaj nabrali 449 neinvazivnih vzorcev, od tega je bilo 254 iztrebkov, 37 urinskih vzorcev, tri vzorce dlake in 134 vzorcev sline in 21 primerov genskih vzorcev na uplenjeni divjadi.

»Vzorce urina pobiramo pozimi v snegu. Volk pogosto označuje svoje gibanje. Če bomo sledili sledi v snegu, bomo na dveh ali treh kilometrih naleteli vsaj na pet ali šest lokacij, poškropljenih z urinom.« Vzorce sline pretežno dobijo na poklanih ovcah in drugi domači živini. Prav tako dlako.

Zbrani genetski vzorci volkov se nato analizirajo v laboratoriju biotehniške fakultete in so osnova za ugotavljanje številčnosti volkov in sorodstvenih povezav med njimi.

Kako utečeno je vzorčenje in kako kakovostna je raziskava? Potočnik odločno odgovarja, da je znanja in izkušenj dovolj: »Zato je nabiranje vzorcev postalo rutina.« Glede kakovosti opravljenega dela pa: »Stvar je tako utečena in natančna, da se v Evropi lahko primerjamo s Švedi in Norvežani, ki pa za volčje raziskave porabijo precej več denarja kot mi.« Za raziskavo je država namenila 95.000 evrov.

Rejci nezadovoljni, država brez strategije

Volk bo v Sloveniji preživel le v primeru dobronamerne politike in premišljenega upravljanja, kar pa vključuje tudi kmete in rejce na njegovem območju.

Rejci, ki jim je volk raztrgal ovce, se že zdaj ne strinjajo z upravljanjem in trdijo, da bi morali število volkov zmanjšati. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so razpisali peticijo in zbirajo podpise za ureditev vprašanja velikih zveri in škode, ki jo povzročijo. Za populacijo medveda denimo predlagajo, naj se zmanjša na raven leta 1990, se pravi s 500 na 300 živali. Tudi za volka so v okviru letošnje strategije upravljanja predlagali odstrel 15 volkov, padlo jih bo 10.

Samo v enoletnem obdobju izvajanja monitoringa od julija 2015 do junija 2016 so našteli 124 škodnih primerov, ki jih je povzročil volk.

Kar 88-krat je napadel drobnico in pokončal 423 živali. Govedo je napadel 18-krat in pokončal 23 živali. Napadel in raztrgal je 15 oslov in štiri konje, dva prašiča in enega psa.

Oškodovani kmetje sicer dobijo povrnjeno škodo, običajno toliko, kot je žival vredna, a napad volkov vnese v čredo kaos. Živali splavijo, izgubijo mleko in nočejo na pašo. Kakovostne živine ni tako zlahka nadomestiti.

Najbolj pa skrbi dejstvo, da država ni razvila resne, dolgoročne strategije, kar ne nazadnje zahtevajo kmetje. Neki rejec mi je stvar takole pojasnil: »Enkrat so v projektu ograje, spet drugič bi nam podarjali pastirske pse, ki na območju Slovenije niso rešitev, saj je preveč poseljena. Vsi delajo na začasnih projektih, in ko se projekt konča, ostanemo sami s seboj. Leta 2015 so zaradi krize blokirali izplačevanje odškodnin, lani pa so med drugim znižali subvencije za ekološko travinje. Enkrat gor, drugič dol, potem pa spet nič in tako naprej. Tako ne moremo rediti živine!«