FOTO: Umira pred vrati predsednika in premierke

LJUBLJANA – Pešačim po Gregorčičevi ulici v Ljubljani, ko le nekaj metrov stran od vhoda v predsedniško palačo pridem do improviziranega zatočišča. Obloženo je s folijo, na stranicah pa je jasna in velika oznaka, da je tam oseba, ki že 59. dan gladovno stavka. Napis, ki razkriva, zakaj je tam, ni samo v slovenskem, temveč tudi v angleškem jeziku. Ko stopim bliže, za visečimi rjuhami zagledam shujšanega in skoraj neprepoznavnega Ladislava Troho, ki ga mnogi poznajo pod imenom pojoči major. Leži, le malo se premika. Moči mu počasi pohajajo. Pri hoji mu morajo pomagati kolegi, saj sam ne more nikamor. Še malo potrebo opravlja kar tam na ulici, nam pove, in privzdigne večlitrsko plastično posodo, v kateri se pretaka izločeni urin. Jé ne, le pije. In to vodo iz studenca na Kočevskem, ki mu jo priskrbi mož sosede, gladovno stavkajoče Milene. Tudi o njej smo v Slovenskih novicah že poročali.

Na začetku gladovne stavke je imel 83 kilogramov, zdaj jih ima še 58. Verjetno še kakšnega manj, saj je to podatek izpred kakšnih štirih dni, ko se je nazadnje tehtal, nam zaupa. Še vedno pa ima voljo in še vedno vztraja in še naprej bo. Do konca. Pravi, da je zastavil svoje življenje. Medicinsko pomoč je zavrnil in jo bo zavračal še naprej.

»23 let so gledali stran!«

Troha vztraja, da je treba pred odgovornost postaviti tiste ljudi, ki so, odkar Slovenija obstaja, opustili dolžna ravnanja: »Zahtevam odgovornost vseh tistih, ki so 23 let gledali stran!« Na njegovem seznamu so tako vrhovni tožilci, vrhovi vseh državnih institucij, vseh treh vej oblasti in vsi politični funkcionarji (od predsednikov vlad, ministrov za kulturo in drugih). Pri tem še posebej opominja na politike, za katere pravi, da so vpleteni tako levi kot desni: »Oboji so plenili!« Opozarja tudi na izginotje 80 odstotkov arhiva in na posledico, da danes enostavno ne vemo, kaj so ti ljudje, ki kandidirajo za državne funkcije ali jih celo opravljajo, delali v preteklosti. Opozarja, da imamo v Sloveniji 20 odstotkov privilegiranih, ki kradejo milijone.

V javnosti je, tako pravi sam, naznanil kazniva dejanja. A ga nihče ne posluša, potoži. Še več, udarili so po njem, pravi, in pri tem je trpela in trpi tudi njegova družina. A v Sloveniji je žal tako, da tisti, ki si želijo ohraniti »gnilo« službo, skloni glavo in pusti, da hodijo po njem in lomijo drva na njem. 

Odškodnina

S predsednikom države Borutom Pahorjem so se dogovorili, da mu bodo uredili brezplačno pravno pomoč. A po nekaj dneh so mu iz kabineta sporočili, da ni nikogar, ki bi mu pomagal. Troha namreč zahteva odškodnino, zaradi vseh montiranih procesov, ki so se vodili proti njemu, zaradi izgube kariere, zaradi izpada dohodka, zaradi tega, ker mu sistem ni dovolil stikov s hčerko, ki pri 19 letih še ni končala niti srednje šole ... O znesku, ki bi vsaj deloma omilil njegovo žalost, ne govori.

Ali obstaja načrt, kako zaostriti gladovno stavko, glede na to, da ga nihče ne sliši? Troha o tem ne govori, pravi le, da si želi več pozornosti medijev.