FOTO: Trgovec z diamanti goljufal v Ljubljani

LEIPZIG, LJUBLJANA – Od padca letala piper 32, v katerem so lanskega julija v okolici Predmeje umrli štirje Nemci, je minilo skoraj osem mesecev; takoj po nesreči se je razkrilo, da je med pokojnimi Thomas Wagner, ustanovitelj in večinski lastnik koncerna Unister, ki je bil v najboljših letih težak nekaj sto milijonov evrov. In če je pri nas glede nesreče vse potihnilo v nekaj tednih, Nemci še dolgo ne bodo imeli miru glede padca: tako je prejšnji teden deželni pravosodni minister Saške Sebastian Gemkow javno odgovoril na vprašanja deželnega poslanca, ki ga je zanimalo, kaj tožilstvo na Saškem sploh počne v omenjenem primeru.

Glede letalske nesreče ni novih spoznanj: »Po dozdajšnjem sodelovanju tožilstva v Leipzigu in okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici ni spoznanj, da bi bila tretja oseba kriva za padec letala v gozdu okoli kraja Predmeja. Preiskava slovenskih organov še ni zaključena,« je povedal Gemkow. Še bolj pa Nemce tare zadnja Wagnerjeva poslovna avantura, ki se je odvila v Benetkah dan pred padcem letala pri nas.

Tam je šel na limanice v prevari, ko je poldrugi milijon evrov (ki naj bi jih naokrog prenašal kar v nahrbtniku) zamenjal za ponarejen denar. Takrat se je tudi prvič pojavilo ime Levi Vass, kakor naj bi bilo ime izraelskemu goljufu, ki je opetnajstil Wagnerja. Slednji je v zadnjih tednih življenja mrzlično iskal investitorja za svoje podjetje, ki mu ni šlo dobro. Z Vassom ga je povezal 69-letni posrednik Wilfried Schwätter, ki se – v nasprotju z Wagnerjem – ni odpravil v Benetke na izmenjavo denarja – kot razlog so pozneje navajali Schwätterjevo izjavo, da so pri njegovem sinu odkrili raka. Wagner pa se je z zasebnim letalom odpravil po prvi obrok 15-milijonskega kredita.

Sodijo mu za tri prevare

Wagner se je (skupaj z drugim posrednikom in poslovnim partnerjem) z Vassom dobil kar pred beneškim hotelom, kjer je od njega dobil kovček s prvim delom kredita (v njem naj bi bilo nekaj čez štiri milijone švicarskih frankov) in mu izročil poldrug milijon evrov varščine za kredit, ki se je kaj kmalu izkazal za lažnega; natančneje, ponarejenega. Dvajset tisoč švicarskih frankov je bilo pristnih, drugo pa ničvredne fotokopije denarja. Italijanski preiskovalci so poročali, da so na videoposnetku ujeli podobo moža, ki naj bi bil Levi Vass, že takrat pa so omenili sum, da gre za dobro organizirano kriminalno združbo, ki je skoraj enako izpeljala prevaro v italijanskem Vareseju leta 2015.

Nemški organi pregona delujejo zelo hitro, kar se je pokazalo v nadaljevanju: letalo je padlo 14. julija, prve informacije o milijonih v letalu so zakrožile že isti dan, nato so bližnji pokojnega Wagnerja javnosti razkrili še prevaro iz Benetk, ki jo je (ločeno od letalske nesreče) preiskovala italijanska policija zaradi prijave oškodovanega Nemca. Dresdensko sodišče, ki je prevzelo pregon goljufije, je že 25. julija izdalo priporni nalog za Schwätterja, prijeli so ga tri dni pozneje. Dva tedna po padcu letala so izdali priporni nalog tudi za Levija Vassa, a odsihmal niso bili uspešni.

Da je med vpletenimi in preživelimi najkrajšo potegnil Schwätter, se je še bolj pokazalo te dni, ko so mu začeli soditi za prevaro, na sojenje pa so ga vklenjenega pripeljali iz pripora, kjer ždi od aretacije. Kronisti poročajo, da obtoženemu ne sodijo zgolj zaradi prevare Wagnerja, ampak še enega sorodnega dejanja, ki ga je – skupaj z Vassom – zagrešil na parkirišču ljubljanskega A hotela junija lani. Takrat je šla na njegove limanice 56-letna Susanne R. iz nemškega mesta Menden (nedaleč od Dortmunda). Slednja je na sodišču pričala, da je potrebovala milijon kredita za gradnjo doma za ostarele v Berlinu, neki znanec pa jo je povezal s Schwätterjem.

Fotokopirani bankovci

Naslednje tedne in mesece se je pogosto slišala z njim in pripravil jo je do tega, da se je junija 2016 – torej mesec pred Wagnerjevim padcem letala – v Ljubljani srečala z Vassom, tudi ona pa je morala za kredit jamčiti z gotovinsko garancijo v višini deset odstotkov kredita, v njenem primeru sto tisoč evrov. Schwätter je vzel njen denar in ga izročil Vassu (oziroma Viassisu, kot se je predstavil Susanne) kar na parkirišču A hotela. Vass je prizorišče zapustil, še preden je Sussane uspelo odpreti kovček in ugotoviti, da se pod sedem tisoč švicarskimi franki skriva kup fotokopiranih bankovcev.

O domnevnem Izraelcu Leviju Vassu je Schwätter pogosto znal povedati kakšno dobro lastnost poznejšim žrtvam; s skrajno resnim izraelskim poslovnežem Vassom naj bi sodeloval dve desetletji. Bil naj bi trgovec z diamanti. Vassa sicer zdaj iščejo z evropskim pripornim nalogom, poizvedbe o njem tečejo po vsej EU. A na saškem generalnem tožilstvu v Dresdnu že dolgo dvomijo, da je izraelski državljan; sumijo namreč, da prihaja iz ene balkanskih držav. Gemkow pa zanj pravi: »Po izjavah prič je mogoče sklepati, da je uporabljal lasulje in lažne brade.« Dodaja, da pri preiskavi sodelujejo z našimi in italijanskimi preiskovalci.

Tudi vsaj eno tovrstno rip-deal dejanje naj bi zagrešil v glavnem mestu ene bivših jugoslovanskih republik. Njegovo stalno ali začasno bivališče je neznanka, po nekaterih informacijah bi bilo lahko celo v Franciji. Nemška oziroma italijanska policija še ni objavila Vassove slike ali posnetka nadzornih kamer, ki so ga ujele, čeprav Gemkow pravi, da so v preiskavi pridobili Vassove slike oziroma posnetke. V sredo bo Schwätter podal svoj zagovor in v njem pričakujejo tudi razkritje več podrobnosti o Vassu, ki si je že prislužil vzdevek mafijski fantom.