FOTO: Svojevrstni protest, hodili so osem metrov nad Muro

IŽAKOVCI – Koalicija civilnih iniciativ in nevladnih organizacij, združenih v kampanji Rešimo Muro, je na Otoku ljubezni na Muri pripravila festival, s katerim želijo sporočiti odločevalcem v Ljubljani in Mariboru, da civilna družba in lokalni prebivalci ne želijo jezov na reki Muri. 

Zbirajo podpise pod peticijo

Skoraj tisoč obiskovalcev festivala je imelo možnost izvedeti več o možnosti postavitve osmih hidroelektrarn na reki Muri ter podpisati peticijo proti gradnji HE Hrastje - Mota. Poučeni s primerom izgradnje hidroelektrarn na reki Savi, ki so popolnoma spremenile karakter reke in jo spremenile v niz brezživljenjskih jezer, so bili obiskovalci in organizatorji jasni: reko Muro, zadnjo preostalo večjo slovensko reko, ki še ni pregrajena s hidroenergetskimi jezovi, želijo ohraniti naravno in zavarovati pred infrastrukturnimi posegi, kajti Mura igra veliko vlogo v življenju in identiteti Pomurcev, navdihuje umetnike in omogoča življenje številnim živalskim vrstam, ki so odvisne od nje.

»Adrenalinski podvig Slackline čez reko Muro je bil izveden na višini osmih metrov, prav toliko naj bi v višino meril tudi prvi jez za HE Hrastje - Mota. S tem smo želeli prikazati, kako visoko bi segal jez in kako velik vpliv bi imel ta projekt na reko Muro,« je povedala Nataša Bavec iz kampanje Rešimo Muro.

Družili so se mladi in stari, uživali v koncertih Vlada Kreslina, Vlada Poredoša ter drugih lokalnih glasbenikov in pestrih delavnicah za otroke in odrasle, fotografski razstavi na temo narave in reke Mure avtorjev Nataše Kos, Marka Zabavnika, Roberta Šiško, Matevža Škaliča, Marijana Gabra ter Pascala Mariča, slikarski razstavi Rdeči alarm za Muro umetnice Tatjane Mijatović, športni predstavitvi ter zvečer še ob ogledu dokumentarnega filma Gimnazije Franca Miklošič Ljutomer Pravijo ji dom.

Muro je treba zavarovati

»Hidroelektrarna Hrastje - Mota bi bila prva hidroelektrarna tega tipa zgrajena v Natura 2000 območju in bi predstavljala grozljiv primer, ki bi mu lahko sledili na drugih dragocenih rekah povsod po Evropi. Edinstvene reke, kot je reka Mura v Sloveniji, so v Evropi postale prava redkost in bi jih morali zavarovati za prihodnje generacije, energetske izzive pa v prvi vrsti reševati z večjo učinkovitostjo v porabi energije, k čemur smo se zavezali tudi na ravni EU, a resnega investicijskega ciklusa še ni videti, čeprav že močno zamujamo,« je sporočila Andreja Slameršek iz DPRS. 

Lani je ministrstvo za okolje in prostor, z močno podporo slovenske vlade, obširna poplavna območja ob slovenski reki Muri nominiralo za del petdržavnega biosfernega območja pod zaščito Unesca »Mura-Drava-Donava«. Območje, ki povezuje Avstrijo, Slovenijo, Madžarsko, Hrvaško in Srbijo, se zaradi izjemno ohranjene rečne krajine upravičeno imenuje »Evropska Amazonka«. Načrtovana izgradnja hidroelektrarn je v ostrem nasprotju z zavezami, ki jih je slovenska vlada dala mednarodni skupnosti, da bo zagotovila mednarodno zaščito tega območja, so še zapisali v sporočilu.