ORMOŽ, KRŠKO – »Lani je bila štala polna,« pove 78-letni Jožef Požeg iz Zgornjih Trebč na Kozjanskem, ki z ženo Marijo in sinom Bernardom obdeluje 10 hektarjev zemlje. »Letos pa smo sena nakosili za 15 odstotkov običajnega odkosa. Vedel sem že spomladi, da ne bo dobro, ko marca in aprila ni bilo dežja.«
Jožef, ki je zgodnje otroštvo preživel v izgnanstvu v Nemčiji, mora zaradi hude suše po kozjanskih hribih zmanjšati čredo: »Običajno imamo od deset do trinajst glav, letos sem moral dati ven že tri telice in dve teleti, ki bi jih sicer obdržal za rejo. Pa jih ne morem krmiti.« Suša je letos pritisnila kot že dolgo ne, še nekaj dni sonca in bo škoda tako velika kot leta 2003.
Najhuje na Krškem polju in v Beli krajini
Miran Naglič s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije nam je povedal: »Po prvih analizah je najhuje na Dolenjskem, zlasti na Krškem polju, in v Beli krajini, kjer je sicer žito ušlo in dozorelo, medtem ko so travinje, koruza, krompir in tako rekoč vsa zelenjava hudo prizadeti. Tako na prostem kot v rastlinjakih.«
Na Krškem polju smo se oglasili na pet hektarjev veliki družinski zelenjavarski kmetiji Simončičevih v Velikem Mraševem, kjer gospodarita Ivanka in Davorin, v pomoč so jima sinova Luka in Marko ter hči Lea.
»Poglejte nasad paprike v rastlinjaku, kjer zalivanje nič ne pomaga. Zaradi vročinskega stresa paprika ne sprejema hranil in začne gniti.« Med vrstami je bilo nasutih rdečerumenih gnilih paprik. Kot opozarja Naglič, je tudi zalivana zelenjava močno prizadeta zaradi vročinskega stresa. Simončičevi bodo izgubili od 50 do 60 odstotkov pridelka. »In kot da suša ne bi bila dovolj, je z zadnjim nalivom prišla toča in stolkla še tiste buče, kar jih imamo na njivah,« pove Davorin, Ivanka pa je dodala: »Ko bi vi videli, kako so cvetovi hokaida odpadali.«
Krompirja se ne izplača pobrati
V Prekmurju in na Dravskem polju je po Nagličevih besedah suša najprej pokosila koruzo, nato je udarila po oljnih bučah: »Kmetje bodo imeli za več kot 50 odstotkov škode.« Močno prizadeti so tudi pridelovalci krompirja. Janez Majcen iz Trgovišča pri Ormožu je z njim zasadil 20 hektarjev. »Če poenostavim, približno polovico zalivam in tu nam je ostalo do 70 odstotkov običajnega pridelka. Na nezalivanih površinah je ostalo 30 odstotkov, kar se nam sploh ne izplača pobirati, pa moramo, da očistimo polja,« poudarja Majcen, ki ocenjuje, da mu bo suša skupaj vzela od 60 do 70 odstotkov pridelka. Imajo pa kmetje, priklopljeni na namakalni sistem Osluševci-Velika Nedelja, dodaten problem, saj vode za zalivanje sredi noči zaradi potreb dravske elektrarne preprosto zmanjka. Kdo bi to lahko razumel?
Hudo na Krasu in v Vipavski dolini Najmanj 70-odstotna je škoda na enokosnih kraških travnikih, saj je zaradi pomanjkanja padavin vegetacija travinja v zgodnjepomladanskem obdobju marca in aprila obstala, zato se travna ruša ni razrastla. Na dvokosnih travnikih je ta škoda nekoliko manjša, do 50 odstotkov. Podobne razmere za travinje so v Vipavski dolini, kjer pa je suša prizadela tudi žita in kmetom v povprečju vzela 1,5 tone pridelka od običajnih 5 ton. |
Na Obali in Krasu je travinje po Nagličevih besedah požgano do 70 odstotkov. »Zemlja je suha, trave se niso razrasle, zato se razraščajo le agresivne zeli, ki so slaba krma.« Opozarja, da je travinje močno prizadeto tudi ponekod na Gorenjskem in Koroškem, a je suša tam vendarle milejša: »Morate vedeti, da je suša kmetije na južnih vzpetinah prav tako močno oplazila.«
Po deževni noči napasla kravi
Koliko bo suša letos vzela krme za živino, si Naglič ne upa napovedati, zagotovo pa bo s tem velik problem. Po ugibanju nekaterih bomo letos nakosili in pridelali le pol toliko kot običajno. Vprašali smo Jožefa, kako bo kmetija preživela, pa nam je z nasmehom odgovoril: »V izgnanstvu nam je mati v velikem loncu kuhala krompir in zraven jokala, ker smo prosili za kruh. Danes otroci jočejo, če jih silimo s kruhom. Do propada je še daleč,« nam je v zares prijetno slovo na dvorišču pomahal Jožef.
30–100 odstotkov sadnega drevja na plitvejših tleh je prizadetega.
Na Bizeljskem smo v vročem sredinem popoldnevu naleteli na pravljični prizor. Ob cesti je Anica Peterčič pasla svoji kravici, privezani na vrv. Tako so, zlasti starejši pri hiši, pasli včasih. Dež minulo noč je le malo obudil travnike, da so ozeleneli. Kravi sta živahno mulili sveže bilke kot posladek po dolgem času.
Dokončna škoda zaradi letošnje suše, ki še kar traja in traja, še nekaj časa ne bo znana. Se pa tudi Naglič strinja, da je verjetno že dosegla raven naravne katastrofe. Po ugibanju bo vzela od 40 do 50, lahko tudi 60 milijonov, skoraj dvakrat več kot pozeba, ki je država kmetom še ni poravnala.