FOTO: Štiriletni Dejan premagal tumor

PREVALJE – »Bilo je avgusta lani, ko smo šli na krajše počitnice v Lendavo. Prijatelj ima tam počitniško hišico in nam jo je ponudil za kratek oddih. A nismo slutili, kaj nas čaka. Že po treh dneh je namreč našega najmlajšega Dejana začel boleti trebuh. Sprva smo mislili, da so za to krive sladkarije. Otroci se pač težko uprejo čokoladi in bombonom,« začetek tegob opiše Danilo Pušnik s Prevalj, oče štiriletnega Dejana. A Dejan ni tožil le o bolečinah v trebuhu, kar naenkrat ga tudi noge niso več nesle: »To je bilo res čudno, in ker bolečin kar ni bilo konec, temveč so postajale vse hujše, smo se odločili, da se vrnemo domov in obiščemo zdravnika. Najprej na domačih Prevaljah, od koder so nas napotili v Ravne, od tam pa v bolnišnico v Slovenj Gradcu, kjer pa so že odkrili neko bulico in ga urgentno napotili na pediatrično kliniko v Ljubljano, na oddelek otroške hematologije. Tam so postavili diagnozo: tumor na jetrih,« nam na kratko opiše dogajanje Dejanov oče, malček po nekaj mesecih in prvih kemoterapijah dobro okreva. Najbrž so vse besede o tem, kako zahrbtna bolezen v hipu postavi življenje družine v povsem drugačne okvire, odveč.

Sodelavci priskočili na pomoč

In tudi družini Pušnik se je vsakdanjik temeljito spremenil. Dejanova mamica Barbara Tretjak je bila od prvega dne, ko je bil sprejet v bolnišnico, ob sinu, medtem ko se je oče Danilo, ki je ostal doma s prvošolcem Boštjanom, čez noč prelevil v gospodinjo. In bil naenkrat sam za vse. Ob tem je moral hoditi tudi v službo, v Komunalno podjetje Log. Ne nazadnje je tudi edini, ki domov prinaša plačo, četudi skromno, in tako preživlja štiri ljudi. Zelo povezana in skromna družina pa je bila zaradi Dejanove bolezni čez noč ločena in razpeta med različne obveznosti. Kar jim je prineslo tudi drugačne, nove skrbi. »Dva meseca od sprejema sta bila Barbara in Dejan v Ljubljani neprekinjeno. Zato da smo se videli, sva morala v Ljubljano tudi midva z Boštjanom. To je pomenilo nove stroške, ki jih nismo predvideli. In priznam, da me je to na začetku precej morilo. Ampak so mi sodelavci na komunali priskočili na pomoč in že kmalu zbrali nekaj denarja, kar nam je olajšalo pot do Ljubljane in nazaj,« prizna Danilo, ki je bil sprva zaskrbljen, če bo službo sploh obdržal, glede na to, da ni imel redne zaposlitve. Stisko družine sta zaznali tudi Zinka Polanšek, prva soseda Pušnikovih, in Anika Popič, ki sta sklenili, da jim bosta pomagali po svojih močeh. »Bila sem presenečena nad neverjetnim odzivom, ko se je razvedelo, čemu Pušnikovi potrebujejo pomoč. Danila namreč številni ljudje na Prevaljah zelo dobro poznajo še iz časov, ko je raznašal časopise. In mnogi so nas poklicali kar sami in ponudili pomoč. Odziv številnih, tudi občine, je bil res izjemen,« je vesela Popičeva, ki spremlja družino še zdaj. Na Prevaljah so za pomoč organizirali tudi dobrodelni koncert, na katerem je bilo zbranega veliko denarja, med nastopajočimi so bili Modrijani, ki jih Dejan naravnost obožuje. In med našim obiskom smo bili primorani poslušati uspešnice Modrijanov. Te so odmevale tudi po hodnikih ljubljanske klinike, kjer se je zdravil Dejan.

Zdravljenja 
še ni konec

Dejanu so tumor na jetrih operativno odstranili, sledile so kemoterapije, ki so štiriletnega fantiča zelo izčrpavale. »Na začetku je bilo res hudo, saj mu je bilo slabo, bruhal je in imel drisko. Štirinajst dni je potreboval, da je prišel malo k sebi, pa je že sledila druga kemoterapija,« pripoveduje mamica Barbara, ki je bila ves čas ob njem. Še najtežje je bilo, ko so mu jemali lastne celice, jih dali zamrzniti in mu jih nato vrnili. »Zaradi tega posega sva morala biti 14 dni v popolni izolaciji,« doda Barbara. Obiskali smo jih, ko je bila družina po štirih tednih vendarle doma, in to skupaj. A zdravljenja seveda še ni konec. Zdaj fantiča čakajo obsevanja. »Kakšnih 25 do 30 ima predpisanih, in to vsak dan, od ponedeljka do petka, kar pomeni, da bosta najverjetneje z mamico spet nekaj časa v Ljubljani,« razmišlja Danilo, ki si ne predstavlja vsakodnevne vožnje s Prevalj v Ljubljano in nazaj. A če bo zdravljenje uspešno zaključeno, bi se Dejan septembra že lahko vrnil v vrtec, kjer so ga vrstniki zadnje leto pogrešali. Družino na poti do popolnega okrevanja njihovega sina še naprej bodrijo številni ljudje, saj so Pušnikovi poznani kot skromni. »Za vso podporo, ki smo je bili deležni, smo vsem in vsakemu posebej neizmerno hvaležni,« posebej poudari oče Danilo, ki je, kljub temu da sinovo zdravljenje še ni povsem končano, veliko večji optimist, kot je bil še pred pol leta.