Vlada Mira Cerarja ima v tem mandatu veliko dela tudi z interpelacijami. Zadnja, ki je bila v teh dneh vložena proti pravosodnemu ministru, je že deseta v tem mandatu. Največ so jih vložili poslanci opozicijske SDS.
1. Prva interpelacija, ki je bila vložena 24. septembra 2015, je bila uperjena proti ministrici za notranje zadeve Vesni Györkös Žnidar. SDS jo je obtoževala odgovornosti za posledice aretacije nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja. Za interpelacijo je glasovalo 25 poslancev, 50 jih je bilo proti. 
a:1:{s:11:"description";s:24:"Vesna Györkös Žnidar.";}
|
2. 3. marca 2016 so poslanci z Matejem Toninom vložili interpelacijo proti Karlu Erjavcu. Poslanci SDS in NSi so mu očitali »vodenje improvizirane, nedosledne, nejasne, nenačelne, neodločne, nerazumljive in statične, z eno besedo zgrešene zunanje politike«. Zunanjega ministra je podprlo 51 poslancev, 20 jih je bilo za interpelacijo.
|
3. Tretja interpelacija je bila vložena 15. junija 2016. Poslanci s prvopodpisanim Jožetom Tankom so jo vložili zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak. Ministrica se je zagovarjala zaradi primera odvzema velenjskih dečkov babici. Interpelacijo je podprlo kar 43 poslancev, trije pa so bili proti. Le trije glasovi so zmanjkali, da bi interpelacija SDS uspela. 
a:1:{s:11:"description";s:17:"Anja Kopač Mrak.";}
|
4. Poslanci takratne Združene levice so 20. septembra 2016 vložili interpelacijo zoper ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Ključni očitki vlagateljev so bili zaviranje gradnje drugega tira, privatizacija državne strateške infrastrukture, sumi nezakonitega delovanja in površnost pri vodenju resorja. Minister je očitke zavrnil. Za interpelacijo je bilo 13 poslancev, proti pa 48.
|
5. Peta interpelacija v mandatu je bila uperjena proti ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc. Prva je interpelacijo zoper njo spisala poslanska skupina NSi, vendar jo je z vložitvijo svoje za las prehitela SDS. Očitali so ji predvsem neaktivnosti pri uvajanju reform v zdravstvu ter finančno nevzdržnost zdravstvenega sistema. Ministrico je podprlo 49 poslancev, 24 pa interpelacijo.
|
6. Sedmega novembra lani so poslanci SDS vložili interpelacijo proti ministrici za izobraževanje Maji Makovec Brenčič. Glavni očitek je bilo neizpolnjevanje ustavne odločbe glede zagotavljanja enakega financiranja javnih programov v javnih in zasebnih osnovnih šolah. Na ministričini strani je bilo ob glasovanju 48 poslancev, 18 jih je podprlo interpelacijo.
|
7. Novembra lani je bila na sporedu tudi interpelacija celotni vladi. Prvopodpisani je bil Janez Janša. Očitali so ji kršenje ustave in zakonov, neuresničevanje zavez iz koalicijskega sporazuma vladnih strank, slabo upravljanju države in državnega premoženja ter vse večji razvojni zaostanek za primerljivimi državami v EU. Vladi je nezaupnico izreklo 19 poslancev, 48 pa je glasovalo proti sklepu.
|
8. Decembra 2016 so poslanci SDS vložili interpelacijo zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak. Tudi tokrat se je ministrica zagovarjala zaradi primera odvzema velenjskih dečkov babici. Tokrat je imela bistveno večjo podporo kot prvič. Proti interpelaciji je bilo 53 poslancev, za njo pa 20.
a:1:{s:11:"description";s:17:"Anja Kopač Mrak.";}
|
9. Po devetmesečnem zatišju je 14. septembra svoje delo ponovno zagovarjala Milojka Kolar Celarc, proti kateri so interpelacijo vložili v SDS. Podprlo jo je 23 poslancev, proti razrešitvi ministrice jih je glasovalo 42. V SDS so ji očitali, da ne obvladuje situacije v zdravstvu, da je soodgovorna za neukrepanje na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu, prav tako so ji pripisali odgovornost za neučinkovito reševanje problematike čakalnih dob ter slabo poslovanje javnih zdravstvenih zavodov. Na ministrico so kritike letele tudi iz koalicijskih vrst, na koncu pa ni prejela glasov podpore niti vseh prisotnih poslancev SMC. Ministrica je sicer vse očitke zavrnila.
|
10. V teh dneh so vložili tudi interpelacijo proti pravosodnemu ministru Goranu Klemenčiču. SDS mu očita zavajanje javnosti glede ravnanja protikorupcijske komisije, ki jo je vodil, v primeru suma pranja denarja prek NLB, ter da je s svojimi dejanji povzročil izgubo zaupanja v funkcijo ministra in pravosodje. Prav tako mu očitajo pomanjkanje dialoga pri pripravi zakonodaje in nepripravo sodne reforme.
|
