VOJNIK – Malo pred trinajsto uro se je pred mrliško vežico v Vojniku ustavil bel kombi pogrebnega podjetja Raj. Pogrebnika sta odprla zadnja vrata, iz njega dvignila belo žaro s posmrtnimi ostanki še ne 21-letnega Domna Simoniča in jo, kot veleva protokol, spoštljivo odnesla proti vratom mrliške vežice. Tik preden sta stopila vanjo, se je žare dotaknila in jo nežno pobožala Domnova mama, kot bi si želela še zadnjič pobožati svojega sina. Vsem navzočim se je naježila koža, solze so tekle kar same od sebe. Pogrebnika sta nato žaro odnesla v vežico in jo položila v venček iz belih marjetic. Nasploh so bile v vežici same bele rože, tudi venec, ki so ga svojemu študentu namenili predstavniki londonske fakultete Queen Mary, na kateri je Domen že drugo leto študiral mednarodno pravo in bil eden najperspektivnejših študentov, je bil iz takšnih. Predstavniki fakultete so se osebno udeležili pogreba v Vojniku, na venec pa napisali: »We will never forget you. You live in our memories.« (Nikoli te ne bomo pozabili. Živiš v naših spominih.) Nato so se v vežici v treh urah, dokler se ni začela spominska sveta maša, od Domna, za čigar usodo je več kot mesec trepetala vsa Slovenija, poslovili številni sorodniki, prijatelji, sošolci, sosedje in znanci. Prišli so tudi tisti, ki Domna osebno nikoli niso poznali, a jih je njegova usoda ganila. Predvsem pa so se mnogim vtisnili v spomin njegovi starši, mama Eva in oče Ervin, ki sta do zadnjega upala in številni seveda z njima, da se bo nekega dne vrnil in stopil pred njiju živ in zdrav, kot da se ni nič zgodilo. A vse upe je minuli četrtek pokopala reka Drava, ki je njegovo truplo naplavila na površje pri Zlatoličju.
Tišino je paral jok
»O njem se res ne da povedati nič slabega, saj se ne spomnim niti ene neumnosti, ki bi jo kdaj ušpičil. Niti kot otrok,« je dejala ena od Domnovih sosed v Pristavi pri Vojniku, kjer je preživel otroštvo in najstniška leta. Vse do takrat, ko je pred dvema letoma, kot zlati maturant celjske gimnazije, odpotoval v London. Takrat, 14. julija 2014, je na svoj profil na facebooku napisal: »Končno fertik s Kajuhom! London, here I come! (London, prihajam).«
Tistega dne zagotovo nihče ni pričakoval, da bo Domnova svetla življenska pot nenadno prekinjena ob enem ob obiskov na domačo zemljo.
