Prvi oktober so pred dvema letoma razglasili za mednarodni dan kave, ki ga bodo z obveznim črnim jutranjim napitkom tudi to nedeljo proslavili številni Slovenci in Slovenke.
Kava je ena od treh pijač – poleg vode in čaja –, ki se jih na svetu popije največ in ki se pijejo najpogosteje.
Prvič so mednarodni dan kave razglasili na razstavi Expo 2015 v Milanu, organizirala pa ga je mednarodna organizacija za kavo (International Coffee Organization, ICO); tam je potekal tudi globalni forum o kavi. V mednarodno organizacijo za kavo je včlanjenih 77 držav, med njimi tudi Slovenija. Te države in tudi vsi njihovi partnerji, ki sodelujejo pri proizvodnji, distribuciji in prodaji kave, so letos pripravili številne dogodke, na katerih so glavno pozornost namenili temu dišečemu napitku.
Polovica iz Brazilije
Kavovec, rastlina, ki rodi rdeče, češnjam podobne plodove, potrebuje za vzgojo posebne rastne razmere, zato ga v Evropi ne moremo gojiti. »Posledica je, da se članice EU-28 uvrščamo med največje uvoznice in porabnice kave na svetu,« pravijo na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS). »Po podatkih Eurostata so bile v 2016. največje pridelovalke Brazilija, Vietnam in Kolumbija. Iz teh treh držav smo države članice EU leta 2016 uvozile za 13,9 milijarde evrov kave ali 62 odstotkov celotne količine uvoza surovih, tj. nepraženih kavnih zrn, polovico iz Brazilije.«
Med pet evropskih pristanišč z največjim količinskim pretovorom kave so se lani uvrstili Antwerpen (Belgija), Hamburg (Nemčija), Le Havre (Francija) ter Genova in Trst (Italija). Od dveh sort v Evropski uniji uvožene kave je bilo 64 odstotkov arabice (največ iz Brazilije) in 36 odstotkov robuste (največ iz Vietnama). Države članice EU niso le glavne uvoznice, ampak tudi pomembne izvoznice kave: lani so je izvozile za 7,6 milijarde evrov, največ v Rusijo (za 15 odstotkov navedene vrednosti), Nizozemsko (12 odstotkov), Francijo, Ukrajino in Združene države Amerike (v vsako za 11 odstotkov).
Prvi so bili menihi
Še nekaj podatkov Sursa: Slovenija je lani uvozila 13,8 milijona ton kave v vrednosti 46,2 milijona evrov. Količina je bila za 10 odstotkov večja kot leto prej. Vrednostno je je največ uvozila iz Italije (34 odstotkov) in Brazilije (24 odstotkov). Lani je Slovenija izvozila 4,4 milijona ton kave, ki je bila vredna 18,6 milijona evrov, to je vrednostno za 29 odstotkov, količinsko pa za 57 odstotkov več kot leto prej. Večino je izvozila v države članice Evropske unije. Vrednostno je je največ izvozila na Hrvaško (57 odstotkov) in v Italijo (22 odstotkov).
»Kava je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca,« preberemo na slovenski Wikipediji. »Je tradicionalno poživilo, katerega pitje je za pivce obred. Redni pivci stežka začnejo dan brez skodelice potrebnega napitka – črne kave, kave z mlekom ali kave s smetano, lahko pa tudi druge različice napitka, za katerega verjamejo, da jim pomaga pri prebujanju.«
13,8 milijona ton kave smo uvozili lani.
In kako so odkrili kavo? Odgovor tudi tokrat pozna spletna enciklopedija: »Po legendi, ki jo je prvi zapisal Faustus Banesius Naironus, naj bi bilo odkritje poživilnih učinkov kave naključno. Neki pastir, ki je pasel kamele ali po drugih virih koze, naj bi se v kraljestvu Jemen potožil tamkajšnjim menihom, da njegove črede večkrat prebedijo noč, hkrati pa tudi čudno poskakujejo in poplesujejo. Menihi so bili prepričani, da je vedenje povezano z nečim, kar so živali pojedle, zato so neke noči odšli s pastirjem za čredo. Tam so našli grmičje z rdečimi plodovi, ki so jih jedle živali. Eden od menihov je plodove prevrel in pil prekuhano pijačo. Ugotovil je, da ga je tekočina obdržala budnega vso noč. Od takrat so menihi pijačo pili vsako noč pred molitvijo. Tako naj bi se kava razširila po vsem kraljestvu, pozneje pa še zunaj njega.«
Cankarjeva Skodelica kave
Da imamo Slovenci kavo zelo radi, priča tudi podatek, da so na Vrhniki, tudi v spomin na Cankarjevo žalostno črtico Skodelica kave, letos že drugič pripravili festival kave. Na njem so sodelovala številna podjetja, ki se ukvarjajo s kavo, poleg tega so se predstavili tudi drugi ponudniki, ki so tako ali drugače povezani s črnim opojnim napitkom. Saj jih niti ni tako malo. Spet k statistiki. »Kava je kot tržni proizvod zanimiva tudi za slovenska podjetja,« pravijo na Sursu. »Število podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo, prodajo ali pripravo kave, v Sloveniji narašča. S predelavo čaja in kave se je leta 2015 po Statističnem poslovnem registru ukvarjalo 46 podjetij (14 več kot leta 2010); na področju trgovine s kavo, čajem, kakavom in začimbami na debelo je delovalo 69 podjetij; skodelico kave pa ste si v tem letu lahko v Sloveniji naročili v eni izmed 3880 kavarn, to je za skoraj devet odstotkov kavarn več kot leta 2010. Primož Hieng
