Ko smo Slovenci pred mnogo leti množično romali v bližnji Trst in zapravljali takrat še jugoslovanske dinarje, se nas je večina seveda vozila mimo Sežane. Zelo malo ljudi je vedelo, da je v tem mestu imeniten botanični park, vreden ogleda. Njegovo rojstvo sega v leto 1848, ko je družina Scaramanga iz Trsta od domačinov odkupila posest in na njej zgradila vilo Mirasasso (v slovenščini Občudovalec kamna).
Z leti so zemljo še dokupovali in tako je park, ki so ga zasadili okrog vile, rasel in se širil, saj so ga nenehno zasajevali z različnimi sadikami in semeni, ki so jih prinašali mornarji ter sam takratni lastnik parka, Giovanni Scaramanga di Hiccolo Cavaliere. Leta 1890 so dogradili rastlinjak, ki je nekakšna miniatura schönbrunnskega pri Dunaju.
Družina Scaramanga je parku gospodarila vse do nacionalizacije leta 1948. Leta 1949 ga je železniška proga Sežana–Nova Gorica razdelila in ga tako zmanjšala za tretjino. Danes ga upravlja Komunalno-stanovanjsko podjetje Sežana, je pa to, kot pravijo upravljavci, kotiček, kjer se nam predstavljajo rastline sveta in delček Krasa. V sežanskem botaničnem parku je več sto različnih vrst eksotičnih lončnic in skoraj dvesto lesnatih vrst.
Sežana je tudi izhodišče za obisk številnih zanimivih točk, ki so povezane v Živi muzej Krasa. Skoraj pol stoletja je bilo mejno območje med slovensko-italijansko mejo in Sežano zaprto za prost dostop. Danes tu spoznavamo kraško pokrajino, biotsko raznovrstnost, kulturno ter arheološko in geološko dediščino tega območja. Gre za več kot 700 hektarjev veliko območje, prepleteno z nekaj deset kilometri urejenih in označenih poti. Na tem območju bomo našli več kot dvajset naravnih, kulturnih in arhitekturnih zanimivosti.
