FOTO: Šestletnika pacali 3 mesece: zaradi trna 4-krat pod nož!

KISOVEC, LJUBLJANA – Splošna bolnišnica Trbovlje letos že tretjič polni medijski prostor. Po januarski smrti dvojčkov ob porodu smo marca v Novicah poročali o mladi mamici dveh predšolskih otrok, 31-letni Tanji Jerman, ki je kljub večkratnim prošnjam zaradi zatrdline na dojki dobila napotnico za specialistično obravnavo v Ljubljani šele po dveh mesecih, rak pa se je tako razširil, da ji ni bilo več pomoči, zdaj pišemo še o šestletniku, ki je moral zaradi drobnega trna v prstu kar štirikrat pod nož!

Na vrtu

Žiga Šikovec Trebušak se je poletnega sobotnega popoldneva, bilo je 19. julija, samo nekaj tednov, preden je postal ponosni prvošolček, igral v varnem zavetju domačega vrta. Z 28-letno mamo Karmi Trebušak, enako starim očetom Primožem Šikovcem in komaj štirimesečno sestrico Kajo živi umaknjen od mestnega hrupa, sredi prelepe narave na kmetiji v krajevni skupnosti Kisovec-Loke, v nekdanji rudarski koloniji, občini Zagorje ob Savi.

Okoli 15. ure je Žiga potožil materi, da se je zbodel v sredinec leve roke, a da ga ne boli preveč, trna – sumili so, da gre za domačo češnjo – pa tudi ni bilo videti.

Čez noč se je nedolžni vbod zasukal drugače, zaradi »neznatnega« trna se je družina Šikovec Trebušak julija znašla v mori, ki je trajala vse do minulega petka popoldne, skoraj tri mesece, in je zahtevala celo štiri operativne posege, nakup samoplačniških antibiotičnih krem, prevojev, gazic, dragih parkirišč v ljubljanskih garažnih hišah, pri porodniški frizerke, ki nanese 400 evrov, in nekaj več plače, ki jo prejema partner, oče otrok.

V nedeljsko jutro se je mali Žiga zbudil z otečenim prstkom, oteklina je obsegala celotno roko, od prstov do zapestja, tožil je o bolečinah, koža je pordela. Mati ga je nemudoma odpeljala k dežurnemu zdravniku v Zdravstveni dom Zagorje ob Savi. Po strokovnem ogledu je dežurni zdravnik ocenil, da stanje ni zrelo za slikanje, poseg ali antibiotik, ampak je svetoval obkladke.

Spet k zdravniku

Terapija s hlajenjem je delovala, po dveh dneh o rdečici, natečenosti ali bolečinah ni bilo sledi. Po treh tednih se je začelo znova, Žiga se je zbudil z bolečinami v prstku, z rdečino, veliko centimeter krat centimeter. Oče ga je odpeljal k osebni zdravnici v ZD Zagorje, Nataliji Gradišek Deželak, dr. med., spec. pediatrije, za katero družina ne najde dovolj pohval o tem, kako strokovno in človeško je ravnala. »Prstek, v katerem je bil očitno tujek in v katerem se je gnojilo, ji ni bil niti malo všeč,« sta povedala Žigova očka in mama.

Z nujno napotnico sta se odpravila na kirurški oddelek Splošne bolnišnice Trbovlje, »kjer pa je dežurni kirurg pojasnil, da nimajo naprave, s katero bi videli v prst,« sta nam pojasnila Karmi in Primož. Prst da bo treba odpreti, in so v sredinec zarezali centimeter globoko v smeri prstne kosti, tam naj bi bil tujek. V izvidu lahko beremo, da je bil tujek, zapičen v smeri kosti, odstranjen in da šivanja zaradi celjenja rane ne bo, nadaljnja terapija pa je prevezovanje pri osebni zdravnici.

V Ljubljano

Vse lepo in prav, če se ne bi prstek spet zagnojil po petih dneh. Iz ZD Zagorje se je mlada družinica z novo napotnico odpravila na kirurški oddelek, ki ga vodi primarij Marko Rifel, dr. med., spec. travmat., spec. spl. kirurgije. Prstek so spet odprli, pod lokalno anestezijo, a to pot zarezali do kosti, saj, tako naj bi bilo rečeno, »naprave, s katero bi videli, kaj je v prstu, še vedno nimajo«. Po posegu so ugotovili, da je bil v isti smeri kosti še en drobec, zdaj pa da je vse lepo in prav, sledi prevezovanje vsak drugi, največ tretji dan.

V nedeljo si je Žiga, ki je nenehno tožil o zbadanju in bolečinah, zmočil povoj, a so stanje pripisali postoperativnim posledicam, zato niso bili v prevelikih skrbeh. Toda ko je Trebušakova odstranila gazo, je imela kaj videti: vse zagnojeno, nezdravih barv, sinova roka pa za pol večja.

»Naslednje jutro je Žigi zdravnik, ki je nadomeščal dr. Gradišek Deželakovo, predpisal amoksiklav, z besedami, da mu ne more škoditi, jemlje naj ga deset dni, vsakih 12 ur. Pripravljen je bil spisati novo napotnico za kirurški oddelek v Trbovljah,« sta pojasnila Karmi in Primož. Toda takrat že obupana in nejeverna sta zahtevala obravnavo ljubljanskih zdravnikov. Na ljubljanski polikliniki so, z vso dokumentacijo, ki je bila že zajetna, določili poseg, tretji po vrsti, za naslednji dan, Žiga da mora biti tešč.

Zarezali so do kosti, kot je bilo zapisano v izvidih trboveljskih kolegov, očistili rano in jo zaprli z dvema šivoma. Žigi so še vzeli kri in jo z odstranjenim tkivom poslali na laboratorijske preiskave, saj so sumili, da gre za hipertrofični granulom prsta.

V splošni anesteziji

»Preteklo sredo, deveti dan po tretjem posegu, izvidov iz Ljubljane še ni bilo, je družinska zdravnica pobrala šive, iz odprtine pa se je spet pocedil gnoj. Pediatrinja je ocenila, da prst ni v redu,« še šokirano in utrujeno pojasnjuje mlada mati.

Sledila je četrta operacija na kliničnem oddelku za kirurške okužbe, tokrat v splošni anesteziji, ta petek so jo uspešno izvedli, pred tem Žigca uspavali in potegnili ven trn, velik okoli centimetra. Bil je pod kožo v gnoju, a ni ležal, kot so zapisali v domačem okrožju, v smeri kosti, bil je v smeri členka. Predvsem pa je bil v enem kosu. Kaj so trboveljski kirurgi jemali iz Žigčevega prsta, če sploh kaj, se Karmi in Primož sprašujeta še danes. Nihče v družini ni ničesar videl, niso jim pokazali domnevnega tujka, da pa so v njem pustili približno centimeter dolg trn, je po skoraj treh mesecih jasno, pravita. Rentgenska naprava, ki jo v Splošni bolnišnici Trbovlje po naših informacijah seveda imajo, bi trpečemu Žigcu, materi, ki je sestrico dojila na hodnikih SB Trbovlje, ter družini prihranila nesmiselno uničene poletne mesece in jesen. V bolnišnici bodo menda svojo plat pojasnili v zakonitem roku, ki se izteče prihodnji teden.