SIMONOV ZALIV

FOTO: S podvodno masko v arheološki park

Objavljeno 18. julij 2015 23.09 | Posodobljeno 18. julij 2015 23.08 | Piše: Adrian Grizold

V Simonovem zalivu je zaživel zametek vodnega arheološkega parka.

Kaj vse se skriva v morju? Foto: Adrian Grizold

SIMONOV ZALIV – Našo obmorsko muzejsko krajino oblikujejo dve osrednji instituciji in kup zanimivih malih ponudnikov diskretnega šarma davne preteklosti: denarja je malo, programi zdesetkani, kar se seveda ne ujema z ugotovitvami in priporočili o tem, da sta živa in kultura dediščina pomembna tvorca in (so)oblikovalca turistične ponudbe. Novost letošnje poletne ponudbe na Obali je potapljanje v bodočem arheološkem vodnem parku v Simonovem zalivu pri Izoli. Julija in avgusta vas vabijo, da se tam po ogledu ostankov rimske vile lahko še brezplačno potopite k starorimskim ostalinam v zalivu ob rtiču Korbat. V plitvem obalnem morju si lahko ogledate ostanke večjega rimskega pristana ob nekdanjem starorimskem posestvu.

Projekt oživljanja obmorskega arheološkega parka Simonov zaliv pravzaprav poteka že od letošnjega februarja. Univerza na Primorskem je zanj pridobila dobrih 1,2 milijona evrov nepovratnih sredstev, ki jih bodo porabili za ohranjanje ter obnovo izkopanin in obogatitev kulturne turistične ponudbe. Upravljavec najdišča je univerzitetni Inštitut za dediščino Sredozemlja, ki si po evropskem projektu z Italijo iz minulih let prizadeva ohraniti stik z aktualno kulturno krajino pri zahodnih in južnih sosedih.

V Simonovem zalivu so rimske ostanke odkrili že v 16. stoletju, izkopavanja pa so začeli Italijani med obema svetovnima vojnama.

Na voljo oprema in vodstvo

Na prvi pogled se ne dogaja prav veliko. Območje parka je že več let ustrezno zavarovano in opremljeno z večjezičnimi tablami. Pomembno bi bilo celoletno dogajanje, saj ostalino med drugim ogrožata podtalnica in plimovanje morja. Za to pa bi bila seveda potrebna dodatna, po možnosti sponzorska sredstva. V Simonovem zalivu so rimske ostanke odkrili že v 16. stoletju, izkopavanja pa so začeli Italijani med obema svetovnima vojnama. Na ogled so ostanki zidov in replike mozaikov, ki pričajo o morski vili in večjem gospodarskem posestvu, ob oseki so v morju vidni ostanki pristana in del valobrana.

Prejšnja leta so pripravili več zanimivih in včasih dobro obiskanih delavnic, letos pa v okviru projekta AS – Arheologija za vse vabijo v Simonov zaliv na brezplačne potope z izposojeno opremo do ostankov antičnega pristana, ki leži ob kopališki ploščadi rtiča med plažo v Simonovem zalivu in tisto ob hotelu Delfin pred marino. V plitvem obalnem morju so ohranjeni deli pristana, ki je pred stoletji služil različnim dejavnostim; v morju morda še najdemo kakšno dragocenost. Za varen podvodni izlet (tudi tistih, ki nimajo potapljaških izkušenj) skrbijo sodelavci piranskega Inštituta za potapljanje in podvodne aktivnosti.

Kako naprej?

Rimska morska vila v Simonovem zalivu je pri nas edina ohranjena, sicer pa le ena v nizu številnih po vsej zahodni istrski obali. Nastala je v zadnjih desetletjih pred Kristusom in se je raztezala na kakšnih 3000 kvadratnih metrih, s pomolom in hodnikom je bila povezana s pristaniščem. V njej so morda živeli rimski vojni veterani, pridelovali in izdelovali so vse, kar je za te kraje značilno do danes, vino, olje, sol, lovili so ribe in s temi dobrinami tudi trgovali. Arheologi menijo, da je bilo danes potopljeno pristanišče s 7000 kvadratnimi metri eno večjih na istrski obali.

Nove pustolovščino pod valovi bodo verjetno marsikoga razveselile, oživljanje arheološkega parka pri Izoli pa zaradi velikega pomanjkanja denarja le počasi napreduje. Najdragocenejše najdbe so na srečo že v času Jugoslavije pospravili na varno v muzej, na prizorišču, najdišču tik morja, pa žal ne bo veliko novega. K skromni obogatitvi programa so se na univerzi zavezali na nedavnem srečanju s turističnimi delavci. Kaj pa za naprej?
 

Deli s prijatelji