V prijetnem hladu gradu Tuštanj so dvajsetletno delo predstavili člani Društva rokodelcev Moravške doline, ki skrbijo, da ročne spretnosti njihovih prednikov ne bodo šle v pozabo.
Od vezenja do kovaštva
»Ne moremo verjeti, da je minilo že dvajset let, odkar se nas je v Kulturnem domu Moravče zbrala peščica zanesenjakov in postavila temelje za delovanje Društva rokodelcev Moravške doline,« se je smejalo dolgoletni predsednici Branki Bizjan, ki ji nedvomno lahko pripišemo precejšnji delež zaslug v nadvse uspešni zgodbi oživljanja in ohranjanja bogate kulturne dediščine.
Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je na Moravškem delovalo še veliko rokodelcev, ne le žensk, ki bi pletle, vezle prtičke ali kvačkale otroške copatke. Moški so se ukvarjali denimo s kovaštvom, kolarstvom in mizarstvom. Zato ne preseneča, da je ideja o društvu, kjer bi se zbirali, delali, delili izkušnje in se učili starodavnih ročnih spretnosti, padla na plodna tla. »Zanimivo je, da je bilo v začetku v društvu celo več moških kot žensk,« se spominja Bizjanova, ki se je tudi sama izmojstrila v številnih rokodelskih spretnostih, najraje pa v roke vzame tanko bombažno nit in kvačko. K poletnim frfotajočim oblekicam lepo pristajajo pisane kvačkane zapestnice, verižice ali uhani, sicer pa Branka kvačka tudi tradicionalne zapletene moravške bele nogavice, ki spadajo k tamkajšnji ženski noši.
Graščak in ptičje hišice
Osrednja prireditev ob dvajsetletnici društva je bila na gradu Tuštanj v Moravški dolini, ki je s krajem močno povezan vso svojo izjemno zanimivo zgodovino. Grad, ki je bil zgrajen konec 15. stoletja, je v 19. stoletju s poroko zadnje grofice Maksimiljane z grajskim vrtnarjem Luko Pirnatom prišel v slovenske roke. V rodbini, ki za grad zgledno skrbi, je ostal vse do danes, zanimivo pa je, da lastnika Peter in Petra Pirnat tam tudi živita. Lastnika ali, če hočete, graščaka, čeprav se to dandanašnji sliši precej starinsko, sta obiskovalce popeljala na ogled obnovljenega gradu z muzejsko zbirko starin in stalno razstavo stekla in keramike.
Rokodelski dan v senci mogočnega gradu je postregel z živahnim dogajanjem. V atriju, kjer je potekala osrednja slovesnost, je bilo premalo prostora za številne obiskovalce, ki jih je v lepem poletnem dnevu zvabilo na Moravško. Ves dan so potekale rokodelske delavnice, na katerih so se obiskovalci lahko preizkusili v ročnih spretnostih. Majda Merelal in Minka Štefan sta pokazali, kako iz navadnega krep papirja pod spretnimi prsti nastanejo rože, ki popestrijo mizo v kuhinji. Spretnost, ki se je lahko nauči prav vsak, nekaj več poguma in znanja pa je potrebnega za pleteno košaro ali celo ptičjo hišico iz lesa, leskovega šibja in ržene slame, ki jih že več kot dve desetletji izdeluje Franc Brate.
Dejavni tudi mladi
Sicer pa so člani društva nadvse dejavni ne le v domačih delavnicah in toplih izbah, temveč se redno predstavljajo na različnih prireditvah, sejmih, festivalih po Sloveniji in tujini. »Ne le izdelke, pomembno se nam zdi, da njihovo izdelavo predstavimo v živo, zato izvajamo učne delavnice, svoje delo smo predstavili na televiziji. Ponosni smo na certifikate Rokodelstvo Art&Craft-Slovenija, ki smo jih pridobili za več kot tristo naših izdelkov,« nam je povedala Bizjanova, ki je ob obletnici zbrala in uredila njihovo dvajsetletno delo, strnjeno v Rokodelski kroniki 1997–2017. To pa ni njihova prva knjiga, ob petnajstletnici delovanja so namreč izdali monografijo, v kateri so predstavljeni prav vsi delujoči člani društva in njihovo delo. Približno petdeset jih je aktivnih, nekaj tudi mlajše generacije, zato se na Moravškem ni bati, da bi rokodelske spretnosti kar tako pozabili.
