LJUBLJANA – Vremenske in hidrološke razmere po Sloveniji so iz ure v uro resnejše. Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) bo preostanek današnjega dne deževen, vmes bodo tudi nevihte in močnejši nalivi. Posebej intenzivno bo vremensko dogajanje v Kvarnerju, kjer bodo pogosto nastajale nevihte, južni višinski vetrovi pa bodo nato močne padavine nosili proti osrednji Sloveniji in delu vzhodne. Deževje se bo predvidoma nadaljevalo do sobote zvečer.
Meja sneženja bo v petek še na okoli 2400 metrih, v soboto se bo spustila do okoli 1500 metrov. Več dežja bo v zahodni in osrednji Sloveniji, predvidena količina padavin od četrtka opoldne do sobote zvečer je še dodatnih 100 do 150 litrov dežja na kvadratni meter, na vzhodu manj.
Popoldne že poplave
Spremenjene pa so tudi vrednosti pretokov rek. Po podatkih oddelka za hidrološko prognozo pri Arsu ima reka Drava na vtoku v Slovenijo pretok okrog 1500 kubičnih metrov na sekundo in naj bi ga do konca dneva ohranjala. Na izpostavljenih mestih bo poplavljala.
Že smo poročali, da je za petek predviden povečan pretok Drave iz Avstrije in po novih podatkih ta naj ne bi presegel pretoka 2000 kubičnih metrov na sekundo. Ob nadaljnjem deževju, z močnejšimi lokalnimi nalivi, lahko danes še narastejo manjše reke in hudourniki predvsem na območjih severozahodne Slovenije ter reke s povirji v Kamniško-Savinjskih Alpah, na Koroškem, Zasavju, v Posavju ter na Notranjskem in Dolenjskem.
Drava: prva kritična točka je Dravograd
Kot je za STA pojasnil tehnični direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Andrej Tumpej, za zdaj ne kaže, da bi danes reka že lahko kje prestopila svoje bregove. Predvidoma v petek pa bi lahko prišlo do razlivanj, še posebej na kritičnih točkah.
Prva kritična točka je Dravograd, če bo velik dotok Meže, kot se je to zgodilo ob katastrofalnih poplavah pred dvema letoma. Druga kritična točka je jez Melje, kjer se gradi protipoplavni nasip. »Tam bi se lahko zgodilo, da se ob nadaljnjem višanju vode poruši del zgrajenega nasipa ali se ga vsaj pošteno razmoči,« je pojasnil. Zadnja kritična točka pred mejo s Hrvaško je pod jezom Markovci.
Po besedah Tumpeja so razmere danes drugačne kot pred dvema letoma, saj se ljudi mnogo bolj opozarja na morebitno nevarnost, elektrarne tako na slovenski kot avstrijski strani so predhodno izpraznile svoja zajetja, dodatno zavetje nudi protipoplavni nasip v Melju. »Ljudje morajo spremljati medije, ker pri zadnjih poplavah, še posebej v Spodnjem Podravju, precej ljudi ni umaknilo svojega imetja, ko bi ga še imeli čas, saj niso verjeli, da bi voda lahko prišla do njih,« je dodal.
Za primerjavo, ob poplavah leta 2012 je pretok Drave v okolici Maribora znašal 2900 kubičnih metrov na sekundo, južno od Ptuja pa tudi nad 3100 kubičnih metrov pretoka vode na sekundo.
Geološki zavod Slovenije svari pred plazovi: Bodite pozorni na sveže razpoke
Zaradi napovedanih večjih količin padavin Geološki zavod Slovenije opozarja tudi na povečano verjetnost zemeljskih plazov na območjih zahodne in osrednje Slovenije, do plazov pa lahko pride tudi v ostalih predelih države.
Prebivalci na teh območjih in predvsem tam, kjer so se v preteklosti že pojavljali zemeljski plazovi, naj bodo pozorni na dogajanje v tleh nad objekti in pod njimi, zgrajenimi na pobočjih ali tik ob njih. Še posebej naj bodo pozorni na sveže razpoke v opornih zidovih, posedanje in zdrse zemljine ter tudi na znake zamakanja vode na zemljišču, svetuje zavod.
Kakšne so trenutne razmere na terenu? Ste na varnem? Pišite nam in pošljite fotografije.
