FOTO: Razkrivamo, kakšna trimetrska jeklena konstrukcija še prihaja na minaret

LJUBLJANA – V Ljubljani, na križišču Parmove in Kurilniške, kjer je pred dobrim letom še zevala velika gradbena jama, gradijo islamski versko-kulturni center. Na nekaj več kot 12.000 kvadratnih metrih velikem zemljišču je del prostorov skrit očem, saj so pod zemljo postavili parkirišče za okoli 100 avtomobilov, telovadnico, amfiteater in restavracijo. Vidnih pa je ali bo šest objektov: molilnica z umivalnico in minaretom, upravni, stanovanjski in izobraževalni objekt s knjižnico. Najbolj vpadljiv je zagotovo minaret, ki je za zdaj visok 30 metrov. Ko bo postavljena trimetrska jeklena konstrukcija in bodo na vrh položili še betonsko kupolo, bo visok 40 metrov. »Konica minareta bo postavljena v drugi polovici maja,« je povedal Nevzet Porić, generalni sekretar Islamske skupnosti v Sloveniji.

Minaret ne bo, kot so se bali nekateri, pretirano izstopal, saj bo zgradba ob njem, ko bo končana, visoka 24 metrov. To bo džamija, ki so si jo snovalci projekta, Bevk Perović arhitekti, zamislili kot jekleno-stekleno stavbo. Projekt je zelo zahteven, zato se je gradnja zavlekla. Najprej so načrtovali, da bo prva faza končana aprila letos, potem so jo podaljšali do sredine avgusta. »Zelo zahtevne arhitekturne in tehnične rešitve so velik izziv za celotno inženirsko ekipo in izvajalce gradbenih del,« pravijo izvajalci. Največji izziv so zapletene jeklene konstrukcije s številnimi detajli, so zapisali na strani glavnega izvajalca, podjetja Gorenje projekt: »Gre za zelo zahtevno varjeno jekleno konstrukcijo, edinstveno v Sloveniji in širše.«

Poseben izziv so tudi velike steklene površine na osrednji stavbi, džamiji, in zahtevna betoniranja celotnega objekta. V začetku letošnjega leta, na primer, je bilo vanj vgrajenih okoli 11.000 kubičnih metrov sivega betona, okoli 2500 kubičnih metrov belega betona ter okoli 1800 ton armaturnega železa. Zgradbe versko-kulturnega centra so narejene iz vidnega belega betona, na katerega si projektanti niso zamislili ometov.

Darežljivi Katar

Celotna naložba je – po zadnjih ocenah – vredna 35 milijonov evrov, od tega prva faza 15. Denar so zagotovili z donatorji, v največjem delu z donacijo države Katar. Za dokončanje objekta, torej predvsem za vsa obrtniška dela, opremo, ki bo stala več kot dva milijona evrov, in povezovalno cesto do Parmove, bi potrebovali še enkrat toliko denarja. V Islamski skupnosti Slovenije upajo na uspešen dogovor s Katarci, ki so financirali tudi gradnjo džamije na Reki.

Islamski versko-kulturni center bo pomemben za okoli 50.000 muslimanov v Sloveniji. Še leta 1991 se je na popisu prebivalstva Slovenije za muslimane izreklo 29.361 ljudi, kar je bilo 1,5 odstotka vsega prebivalstva. V popisu leta 2002 pa se je zanje opredelilo 47.488 ljudi oziroma 2,4 odstotka vsega prebivalstva. Večina jih je bošnjaškega rodu, največ pa jih živi v Ljubljani in okolici ter na Jesenicah. Prve ideje o tem, da bi Islamska skupnost v Sloveniji imela svoj versko-kulturni center, segajo v sedemdeseta leta. 
Muslimani v Sloveniji so leta 1969 prvič zaprosili za dovoljenje za gradnjo džamije v Ljubljani, kjer bi lahko organizirali verske obrede in druge dejavnosti, vendar z idejo niso bili uspešni. Prelomno je bilo leto 2006, ko je Nedžad Grabus postal mufti Islamske skupnosti v Sloveniji in Zoran Janković župan Mestne občine Ljubljana. Sredi septembra 2013 je bila slovesnost ob polaganju temeljnega kamna za islamski kulturni center v Ljubljani.

Gradnja poteka brez večjih težav, saj sta bili edini nevšečnosti v začetku letošnjega leta, ko so delavce na gradbišču dvakrat pričakale svinjske glave in kri. Kljub tema dvema obsojanja vrednima dogodkoma pa se zdi, da sta Ljubljana in Slovenija dozoreli za džamijo in islamski versko-kulturni center.