ŠENČUR – Pustna nedelja je v znamenju že tradicionalnih karnevalov in povork. Pustnega časa se s prevzemom vlog pustnih likov ponavadi najbolj veselijo najmlajši, marsikaj pa s šemami povedo tudi odrasli.
Največjo gorenjsko pustno povorko so tudi letos pripravili šenčurski godlarji, ki so oblast v Šenčurju prevzeli konec januarja. Godlarji so z okrog 25 različnimi vozovi pod satirično lupo postavili gospodarske, športne in kulturne zaplete ter škandale. Na pustno povorko je prišel tudi predsednik Borut Pahor, ki je lahko občudoval svojega dvojnika in poskusil znamenito šenčursko jed – godlo.
Različni šemski liki
Pustovanje ima svoj izvor v predkrščanski dobi in je povezano s kultom prednikov in čaranjem rodovitnosti. Rimljani so se ob nekaterih priložnostih šemili v sredozimskem in predpomladnem času. Kljub nasprotovanju cerkve so se zabave s šemljenjem nadaljevale. Pod vplivom italijanskih karnevalov pa so se v renesansi prenesle na čas pred 40-dnevnim postom.
Na slovenskem podeželju so se skozi stoletja izoblikovali različni šemski liki, kot so kurenti na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah, lavfarji v Cerknem, škoromati na območju Brkinov, mačkare v Dobrepoljski dolini na Dolenjskem ali pustovi v Drežnici in okolici, je zapisano v knjigi Sto srečanj z dediščino na Slovenskem.
